torek, 23. december 2008

Na zdravje, Radenska, srečno 2009!

Radenska Pomgrad II moralni zmagovalci
- kdo napreduje?!


Z nekaj odigranimi partijami zadnjega kroga I. lige-vzhod (večina je tradicionalno remizirala) se je končalo letošnje ligaško tekmovanje. Da bo izpadla simpatična ekipa Zagorja, je bilo pričakovati, ne pa tudi, da bo zmagala Radenska Pomgrad II. Edina tekmovalno ambiciozna ekipa (ostali želijo samo obstati v ligi, ne vem natančno, zakaj) je zasluženo na vrhu, ironija pa je v tem, da ne morejo napredovati v Državno ligo, ker so tam že prisotni s prvo ekipo... Ali bo z napredovanjem "kaznovan" Celjski ŠK? Če se bodo odrekli tej časti, kaj potem?! Napreduje mariborski Kovinar ali bo Sevnica še za eno leto podaljšala abonma v Državni ligi?! Kakorkoli že, "vzhodnjaki" se napredovanju že leta izogibajo, ker jim klubski proračuni komaj zadoščajo za preživetje, plačevanje najemnikov pa bi jih spravilo na beraški boben. No, tu je letošnja preživetvena tabela:

  1. ŠD Radenska Pomgrad II                   15  32.5 237.5
  2. Celjski ŠK                               13    32 238.0
  3. ŠK Nova KBM Kovinar                      11  30.5 239.5
  4. ŠD Šentjur                               11  29.5 240.5
  5. ŠK Žalec                                 12    29 241.0
  6. ŠK Velenje                               10  28.5 241.5
  7. ŠD Rokada Lendava                        10    27 243.0
  8. ŠK Slovenec Poljčane                      4  23.5 246.5
  9. ŠK Impol Slovenska Bistrica               2  20.5 249.5
 10. ŠK Zagorje                                2    17 253.0

Na prvi šahovnici ŠD Radenska Pomgrad II je Jernej Buzeti dobro opravil delo (niti poraz proti Črepanu v zadnjem krogu ni preveč pokvaril vtisa), v sijajni formi je bil - najboljši na drugi šahovnici! - Marko Coklin, Mitja Kovač in Matej Titan sta se zelo dobro odrezala, pomembno pa sta k skupnemu uspehu prispevala tudi Robi Radosavljevič in Igor Kos. Čestitke!
Kvaliteta partij I. lige-vzhod običajno precej niha, za širše občinstvo pa sem izbral zelo zanimivo partijo iz prvega kroga, v kateri je Mitja Kovač nadigral izkušenega FM Damjana Plesca.

Mitja Kovač-Damjan Plesec (Francoska obramba, blokadna varianta)

1.e4, e6 2.d4, d5 3.e5, c5 4.c3, Db6 5.Sf3, Ld7 6.a3, Lb5!?
Radikalna rešitev problema "francoskega lovca", ki pogosto čaka dolgo dolgo, da odigra aktivnejšo vlogo; če beli ne odvrne ostro, se lahko poslovi od začetne pobude...
7.c4, Lc4: 8.Lc4:, dc4 9.d5, Sd7 10.Sc3 Se7 11.0-0






11...ed5N(ovost)
Do te poteze še skoraj teoretski položaj, ki je že bil na šahovnici, čeprav ne pogosto. Črni ima na razpolago kar nekaj dobrih možnosti 11...Tc8, 11...Sf5, 11...0-0-0, ki so vse "v duhu" Francoske obrambe, in vodijo v značilno zapleteno strategijo z možnostmi taktičnih prebliskov; Plesec hoče več zdravorazumske jasnosti, ne "mističnih" globin.
12.Sd5:, Dc6 13.Sf4 Sg6 14.Sg6: Dg6:?!
Še ena "nefrancoska" poteza. 14...hg6 bi odprlo h-linijo, strah pred 15.e6 pa je verjetno odveč, npr.: 15...fe6 16.Te1, 0-0-0 17.Lg5, Te8 18.Tc1, e5!? 19.Se5:, Te5: 20.Te5:, Ld6 21.Te1, Lh2:+ 22.Kf1, Lc7 s komplicirano igro.
15.Dd5!, Dc6 16.Dc4:, Le7 17.Lg5!, Sb6






Črni se je sicer zgodaj rešil belopoljca, ni pa se rešil problema "zaostalega kralja" in slabe koordinacije figur. Zadnja poteza preganja belo damo na boljši položaj, vendar so težave že precej resne. Beli bo idealno (napadalno) razpostavil figure, položaj počasi dozoreva za prodor...
18.Dh4, De6 19.Tfe1, h6 20.Lf6!, Tg8 21.Tad1, Kf8 22.Le7:+, De7: 23.De4, g6





Črni kralj se je peš napotil v zavetje, toda beli je pravočasno udaril:
24.e6!, f6 25.Sh4!?, f5 26.De5!!
Na manj ambiciozno 26.Df4 bi črni morda še lahko upal po npr.: 26...Kg7 27.a4, Tdg8 28.a5, Td1: 29.Td1:, Td8 30.Td8:, Dd8: 31.g3, Sd5 32.Dd2, Kf6 33.Dh6:, Se7 - seveda bi bilo mogoče igro belega še izboljšati, toda ni jasno, ali beli ne bi izpustil precej prednosti. Žrtev figure, ki jo črni mora sprejeti, vodi k zmagi skoraj forsirano.
26...Dh4: 27.e7+, Kf7 28.Td6, Tae8 29.De6+, Kg7



30.Dg6:+
Mitja se je odločil za finale "z muziko", lahko pa bi odigral "tiho" potezo 30.g3!!, Dg5 31.f4, Dg4 32.Df6+, Kh7 33.Df7+, Kh8 34.Td8!
30...Kh8 31.Df7, Dg5
Ne pomaga 31...Sc8 32.Tg6!, Tg6: 33.De8:+, Kh7 34.Df7+, Tg7 35.e8D
32.g3, Sc8 33.Tf6, Dg7 34.De6, Kh7 35.Df5:+, Kh8 36.Df4 in črni se je predal.
Lep dosežek Mitje Kovača!

Tudi šahovsko leto 2008 se izteka, srečno in zdravo novo!

nedelja, 21. december 2008

In memoriam Albin Planinec (1944-2008)


Umrl je šahovski umetnik,gotovo prehitro pozabljen, čeprav sicer korektno kronološko razvrščen v antologije in enciklopedijske zabeležke. A še v teh antologijah lahko prebiramo malodane očitke na račun njegove nepreračunljivosti... Dobesedno: "Njegov brezkompromisni kombinacijski slog, brez racionalistične usmerjenosti za zbiranje točk, mu marsiksdaj pokvari mesto na tabeli." Tako je nekoliko pokroviteljsko zapisano v obeh knjigah z naslovom Slovenski šah, tisti iz leta 1972, stran 53, ki jo je pripravil uredniški odbor ŠZS ob petdesetletnici obstoja jugoslovanskega šaha, in tisti priložnostni iz leta 2002, stran 58, ob blejski šahovski olimpiadi. In še (samo v knjigi Slovenski šah, 1972, stran 54): "Remi ima še vedno za 'nujno zlo', zato pa ima njegova igra 'na vse ali nič' tem več ljubiteljev." Seveda, moral bi biti drugačen, da bi "...zagotavljal enakomernejše dosežke velemojstra..." Jasno, moral bi upoštevati tako imenovano realnost in v njej bi se lahko zavihtel precej višje, "...če bi sprejel vse remije, ki so mu jih ponujali nasprotniki." Albin Planinec tega očitno ni zmogel, ne realnosti ne rutine. Je pa zmogel nekaj, česar ne zmorejo "nabiralci točk" - ustvarjati umetnine, s katerimi se je odtisnil v večnost šahovske umetnosti.

K sreči tuja strokovna šahovska javnost v oceni in vrednotenju Albina Planinca ni bila tako ozkosrčna in drobnjakarska. Tim Harding v eseju o dveh vrstah šahistov – divjih bojevnikih in razumskih strategih – v prvo vrsto prišteva »jugoslovanskega mojstra Planinca« in to ilustrira s partijo Kurajica-Planinc iz leta 1972. Robert Byrne v The New York Times-u spoštljivo piše kar o Planinčevem gambitu v arhangelski varianti Španske obrambe (nastal v partiji Mecking-Planinc, Mar del Plata leta 1971, antologija »Slovenski šah« pa leto pozneje le funkcionarsko zabeleži, da je Planinec »…prvič odšel čez ocean na mednarodni turnir v Mar del Plati in zasedel sedmo mesto; po poteku živahnih partij bi bil lahko še precej višje, če bi sprejel vse remije…«)! Iz pozabe je Planinca poskušal iztrgati tudi Dennis Monokroussos, ko je na spletni strani Chessbase objavil sestavek o Albinu Planincu, tretjem divjem šahistu iz sedemdesetih let jugoslovanskega šaha – prva dva sta bila po njegovem Ljubojević in Velimirović, ki sta ostala znana in slavna, »…medtem ko je tretji na žalost dandanes skoraj povsem neznan, čeprav bi bil še vedno ljubljenec širokega občinstva zaradi sijajnega, kot britev ostrega sloga igre.« Še pred dobrim letom Lubomir Kavalek v Washington Post-u ob analizi partije Negi-Spoelman ponovno zapiše, da je bila »…arhangelska varianta Španske obrambe smrtonosno orožje v rokah Albina Planinca, slovenskega Don Kihota, pred več kot štiridesetimi leti

S to opredelitvijo je Kavalek zadel bistvo šahovske ustvarjalne drže Albina Planinca. Boj na šahovnici je bil zanj strastno prepričanje in predanost, prava realnost, ki je ne more žrtvovati za »realistične« pol točke ali nekaj mest na turnirski razpredelnici. Sploh pa Planinčevi športni dosežki niso bili zanemarljivi. Po merjenju na chessmetrics.com je imel Albin Planinec najvišji rating 2641 točk in bil na svetovni lestvici najvišje na 39. mestu. Kar pa se tiče učinkovitostnega ratinga (performance) na posameznem turnirju, Albina Planinca prehiti med slovenskimi šahisti samo Milan Vidmar z izjemnim dosežkom na turnirju v San Sebastianu 1911 (2763). Na turnirju v Amsterdamu leta 1973 je Planinec dosegel performance 2716, za njim pa so zaostali vsi udeleženci tega turnirja – vključno s Petrosjanom (2708) in Spaskim (2669)…

Umrl je šahovski umetnik. Ljubitelji »nekoristne lepote« tako v življenju kot v šahu se ga bomo spominjali po njegovih stvaritvah, v katerih bomo znova našli vzgibe njegovega nemirnega duha, spominjali se ga bomo z občudovanjem in spoštovanjem.

petek, 19. december 2008

Anatolij Ufimcev in Vasja Pirc

Pirčeva obramba ali v obrambo Pirca

Čeprav je Milan Vidmar verjetno svetovno najbolj znan slovenski šahist - pa se je Vasja Pirc vpisal v šahovsko zgodovino kot edini Slovenec, po katerem se imenuje otvoritvena igra. Resnici na ljubo sta bili v petdesetih in šestdesetih letih minulega stoletja "v igri" dve imeni: poleg Pirca so v rajnki Sovjetski zvezi to otvoritev imenovali po ruskem šahovskem teoretiku in mojstru Anatoliju Ufimcevu. Pozneje se še občasno pojavi skupno poimenovanje Pirc-Ufimceva obramba, po sedemdesetih letih XX. stoletja pa skoraj izključno Pirčeva obramba. Glede na strategijo črnega, ki začasno prepušča središče belemu, krilno razvija kraljevega lovca in naknadno napada belo središče, je Pirčevi obrambi sorodna še obramba z običajnim imenom Kraljev fianketo oziroma Moderna obramba; ta se razlikuje od osnovnih Pirčevih in Ufimcevih idej po zavlačevanju z razvojem kraljevega skakača in takojšnjim pritiskom fianketiranega črnopoljca po diagonali a1-h8. Za ta koncept je zelo zaslužen avstrijski velemojster Karl Robatcsh, vendar se obramba žal ne imenuje po njem, vsaj splošno sprejeto ni takšno poimenovanje, čeprav bi bilo upravičeno. A tako pač je.


Anatolij Gavrilovič Ufimcev - zgornja slika iz devetdesetih let prejšnjega stoletja je edina, do katere sem se dokopal! - se je rodil v Omsku (zahodna Sibirija) leta 1914, večino življenja preživel v Kazahstanu (večkratni kazahstanski prvak), kolikor vem pa se je udeležil samo enega prvenstva SZ, in sicer 15. sovjetskega prvenstva v Leningradu leta 1947. Takrat je z naskokom zmagal Estonec Paul Keres (Botvinik je odpovedal udeležbo), Ufimcev pa je premagal Flohra in celo Smislova! Iz tega prvenstva dajem v pokušino partijo, v kateri je Ufimcev igral "svojo" obrambo.

Klaman-Ufimcev, 15. sovjetsko prvenstvo, Leningrad 1947

1.e4, d6 2.Sf3, g6 3.c3, Lg7 4.Lc4, Sf6 5.e5, de5 6.Se5:, 0-0 7.d4, Sbd7 8.Db3, Se5: 9.de5, Se4
Iz dosedanjega poteka partije vidimo, da Klaman ni verjel v korektnost Ufimceve obrambe, zato ga je, namesto, da bi mislil na razvoj oziroma utrditev središča (10.0-0, 10.f4, 10.Lf4), hotel takoj "kaznovati" - položaj na šahovnici pa je že vsaj izenačen, morda ima črni celo mikroskopsko prednost...
10.e6?, fe6?!
Ufimcev bi lahko vzel na e6 z lovcem, o čemer nas prepriča ta varianta: 10...Le6:! 11.Le6: Sc5 (pomembna vmesna poteza, ki črnemu zagotavlja pobudo) 12.Lf7:+ (12.Db5, Sd3+ 13.Ke2, Tf2:+ 14.Ke3, Df8), Tf7: 13.Dc4, Sd3+ 14.Ke2, Sf2: 15.Tf1, Dd3+!
11.Le3, Kh8 12.Sd2, Sd2:
Klaman se trmasto drži očitne odločitve, da bo naredil veliko rokado, čeprav bi bilo bolj smiselno rokirati prav zdaj: 12.0-0, e5 13. Td1, Sd6 14.Sa3, c6 15.Td2, Da5 16.Tad1, Sc4: 17.Sc4: Dc7 s približnim nadomestilom za kmeta.
13.Ld2:
Klaman je verjetno pričakoval kaj takšnega: 13...a6 14.0-0-0, b5 15.Le6:, Le6: 16.De6:, Dd6 17.De4, Df6 18.Le3 z boljšo igro belega, toda sledil je hladen tuš!
13...Tf2:!
Žrtev kvalitete je tako zmedla belega, da je izgubil zdravo presojo in se po nepotrebnem "vdal v usodo". Če bi sedaj navkljub vsemu ignoriral ponujeno žrtev, hladnokrvno rokiral in žrtvoval še enega kmeta, bi lahko nastal zelo zapleten položaj, ki bi mu dajal izvrstne praktične možnosti: 14.0-0-0!?, Tg2: 15.Le3, De8 16.h4!, Lf6 17.h5, g5 18.Ld3 in znajdi se, kdor se more!
14.Kf2:, Dd2:+, 15.Le2, Ld7
Beli kralj se je znašel na prepihu, toda beg v zaklonišče mu ne bo več pomagal - najbolj verjetno je že staknil pljučnico...
16.The1, Le5 17.Db7:
Logika za sedemnajsto potezo belega je preprosta: nočem umreti lačen!
17... Tf8+ 18.Kg1, De3+! 19.Kh1, Dh6

Beli kralj je pod streho, a izgubljen. Ufimcev je umrl v Kustanaju blizu Omska leta 2000. Morda se kdaj v prihodnosti lotim podrobnejše analize njegovih teoretskih prispevkov predvsem na področju otvoritvene teorije, še posebej v obrambi, ki je sedaj splošno priznana in uveljavljena pod izključno Pirčevim imenom.

Poglejmo si še eno zgodnjo partijo s Pirčevo obrambo, ki jo je odigral Vasja Pirc.

Porecca-Pirc, Dvoboj Italija-Jugoslavija, Bled 1953

1.e4, d6 2.d4, Sf6 3.Sc3, g6
Prav ta vrstni red potez je značilen za "Pirčevko", tedanjo in sedanjo. Črni igra s kraljevim skakačem že v drugi potezi in beli najbolj pogosto reagira z obrambo kmeta e4 s 3.Sc3 - ko črni nadaljuje s krilnim razvojem črnopoljca, nastane "kraljevoindijska" postavitev brez belega kmeta
na c4.
4.Le2, Lg7 5.Le3, 0-0 6.Dd2, c6 7.a4!?, Da5
Poteza 7.a4 preprečuje ekspanzijo črnega na daminem krilu, vendar zapravlja čas za razvoj. Še ena značilnost zgodnjega igranja proti - takrat - "iregularnemu" sistemu obrambe; danes vemo, da začetno zavzemanje prostora samo po sebi ni zagotovilo za boljšo igro.
8.h4!?, b5 9.b4, Db4: 10.ab5, cb5 11.Tb1, Da512.Tb5: Dc7
Italijanski mednarodni mojster Giorgio Porecca igra originalno; najprej je v kali zatrl protiigro na damini strani, potem nakazal možnost tematskega napada na kraljevem krilu (dosledno bi bilo zdaj nadaljevati kar s 13.h5!?), vendar si je premislil in kmalu odprl še igro v središču. Toliko naenkrat? Cena za to s kraljem v središču in nedokončanim razvojem bo precej visoka!
13.Lf3, Sc6 14.e5, Sg4!?


Odskok skakača ni bil nujen, morda bi bilo "objektivno" celo bolj priporočljivo najprej vzeti s kmetom (14...de5), a živa igra figur s komplikacijami je prednost za črnega, čigar figure bolje sodelujejo - pa še črni monarh je bolj varen. Edini problem je izpostavljenost črne dame, česar beli ni dovolj izkoristil.
15.Sd5, Dd8 16.Dc3?!
Vsekakor bi bilo potrebno pritisniti drugače 16.Lg5! z nepreglednimi komplikacijami. Hitre menjave ritma beli kmalu sam ne bo več prenesel.
16...Ld7 17.Lg4:, Lg4: 18.Dc6:, Ld7 19.Db7, Lb5: 20.Db5:, Tb8 21.Da4?
Beli popušča. Še zadnjič bi moral napeti tetivo z 21.Dc6, Tb1+ 22.Ke2, de5 23.de5, Le5: 24.Lh6, Te8 25.h5 in črnemu ne bi ostalo veliko prednosti. Na 21.Dc6 bi moral črni odgovoriti drugače, mogoče 21...de5! 22.Lg5, Da5+ 23.Ke2, ed4 z jasno prednostjo črnega.
21...de5 22.Da2(?), e6! 23.Sc3, ed4 24.Lg5, f6 25.De6:+, Kh8 26.Sce2, fg5


Še "fotografija" položaja pred podpisom kapitulacije - Pirc je dokazal, da Pirčevka ni niti iregularna niti nekorektna obramba!

Živela Pirčeva obramba!

Ne Ufimcev ne Pirc nista avtorja kakšne monografije o tem obrambnem sistemu, saj se je otvoritev še komaj razvijala, onadva pa sta v tem nastajanju prispevala veliko dragocenih idej. Prvo kompletno monografijo o tej obrambi je napisal James Vigus: The Pirc in Black and White, Everyman Chess, 2007! V predgovoru je zapisano: "The Pirc Defence is an exciting yet dependable reply to 1.e4, a way for Black to unbalance the game without extreme risk." (Pirčeva obramba je razburljiv, a zanesljiv odgovor na 1.e4; črni z njo izbira rušenje ravnotežja v igri brez prevelikega tveganja.) Izjemna monografija, ki zaobsega skoraj 400 strani, je pravi dokaz o življenjski sposobnosti sistema, za katerega je zaslužen slovenski velemojster Vasja Pirc. Zato se s tem prispevkom klanjam spominu na velikana slovenskega šaha, ki se je rodil prav na današnji dan pred sto in enim letom.
">1

torek, 16. december 2008

Slovenija razbija po urah 2008 in Hitropotezni memorial Vasje Pirca


Časi se spreminjajo, le nekateri se ne moremo z njimi vred

V srce parajoči skrbi za večjo medijsko odmevnost, naklonjenost sponzorjev, upoštevanje institucij ter vsesplošno množično popularnost šaha...se v zadnjih letih dogajajo velike spremembe. Izginjajo uveljavljeni turnirji, nespolno pa se razmnožujejo nadomestni oziroma takšni z nujno umetno instant-oploditvijo; skoraj izumrla so že klubska, občinska in regijska prvenstva, medklubsko sodelovanje v organizaciji turnirjev (kategorniških, tematskih ipd) pa je redkost - kakor da bi to bilo zakonsko prepovedano in policijsko preganjano! Tema, o kateri je že porabljeno veliko sape, se ponovno vsiljuje ob letošnjem "projektu" Slovenija šahira 2008 in 15. Pirčev memorial. Nikakor ne odrekam vrednosti hitropoteznemu oziroma pospešenemu šahu tako za popularizacijo kakor tudi za samo medijsko prisotnost, vendar ne za vsako ceno, posebej pa še ne z argumentacijo, da je to preživetvena drža "kraljevske igre"...
Šah pač ne more postati množična fascinacija z razprodanimi tribunami, ker je za množično občinstvo preprosto prezahteven! Ali si lahko predstavljate ulične pohode šahovskih navijačev, ki (opremljeni z razpršilci črne in bele barve svinjajo po pročeljih stavb) v spremstvu kordonov policistov razgrajajo in rjovejo bojna gesla - nabijemo vam vaše dame?!?
Mogoče bi bilo to celo možno, če bi se posrečilo vakumsko izprazniti vsebino šahovske igre, da bi ostala samo lupina boja z vidnim rezultatom: počenimi arkadami, polomljenimi rebri, oteklimi ledvicami, skratka še najbolj medijsko privlačno bi bilo, če bi poraženec obležal v mlaki krvi, zmagovalec pa bi mu (milostno) stopil na glavo...

A pustimo prihodnost, posvetimo se raje sedanjosti. Organizatorji (pre)številnih hitropoteznih turnirjev nehote skrbijo za preobrazbo zelo zahtevne intelektualne igre v rokohitrsko-blefersko veščino; pa še ponosni so na to in verjamejo, da tudi zaslužni. Regresija viteštva v gladiatorstvo je več kot očitna in šahisti se iz domnevnih prednikov vrste homo sapiens sapiens vračajo h koreninam evolucijsko neperspektivne vrste "punching monkeys"!
Dobro, pustimo to - ljudje se bodo vedno kako zabavali in v zvezi s tem ne mislim moralizirati.
Že pred časom sem protestiral zaradi zlorabe koncepta šahovskega memoriala (Vasje Pirca) iz spoštljivega turnirja v primerni turnirski dvorani (svoje učence sem tudi vodil na ogled), ko se je začela uvajati nova formula "knock out" sistema; zgledalo je približno takole: dva nepotrebna kratkometražna remija v "turnirskem" tempu, potem pa odločitev v pospešenem oziroma hitropoteznem tempu. Mimogrede, gledalcev je bilo manj, zgražanja zainteresirane javnosti pa veliko več. In od takrat je šlo samo še navzdol: hitropotezni maraton je končan v enem dnevu, stvar je opravljena, gremo dalje in po možnosti še hitreje.

Ali ne bi bila prav ŠZS poklicana, da iz ohranjanja kulturnih vrednot, če že ne iz pietete do pokojnega velikana šahovske umetnosti, organizira spodoben mednarodni turnir?! Morda res s kakšno spremembo - dvokrožni berger ali tematski turnir (obvezna "Pirčevka"), mladi talenti v spopadu z veterani, odprti turnir, na katerem se lahko srečajo amaterji s profesionalci itd., itd. Možnosti je veliko, tudi sredstev je dovolj (ne, ne omenjajte recesije in krize, hvala lepa!), le volje in ustreznejšega odnosa manjka.

ponedeljek, 15. december 2008

Državno ekipno prvenstvo in I. liga-vzhod

ŠD Tehcenter Ptuj prvak

Končala se je 18. državna članska liga v Murski Soboti. Prepričljiva zmaga "ukrajinske" ekipe iz Ptuja ni bilo preveliko presenečenje, najlepši del tega vrhunca ligaške sezone pa so bila dekleta in žene - kar šest jih je igralo! Poleg domačih še dve ukrajinski lepotici, a ne za ples ob drogu... Lahko bi igrale v samostojni ekipi in zelo verjetno ne bi izpadle! Ali ne bi bilo vsaj zabavno, če bi v ženskih ligah smeli igrati tudi moški? Zakaj pa ne?! Sploh se mi zdi to vztrajanje pri šahovskem apartheidu (belo-črno - glede barve figur, seveda - vsekakor, moško-žensko pa nikakor ne) zastarelo in nesmotrno. Z drugačnim vodenjem svetovne šahovske organizacije bi lahko že kdaj pripravili poenotenje ratingov, naslovov in tekmovanj. Toda o tem kdaj drugič, da ne zaidem...
Ker sem dogajanje spremljal iz bolnišnične distance, nisem mogel izvedeti kakšnih posebnosti ali celo pikantnosti, toda rumeno-kičasto pisanje tako ali tako ni po mojem okusu. Kako je bilo s sobami (enoposteljnimi, zakonskimi...) in v njih, hrušč in trušč podnevi ali ponoči... S tem se jih že dovolj trudi od časopisnih, blogovskih do forumskih "prispevkov".
Upam, da se klubske blagajne niso popolnoma izsušile in da bo v prihodnjem letu ostalo poleg morebitne volje tudi še kaj sredstev za normalno delovanje klubov, "vlaganje", ne za ozimnico, ampak za napredek mladih šahistov, organiziranje turnirjev in tako naprej.
Medijska in internetna pokritost je bila na dokaj visokem nivoju, o čemer se lahko prepričamo na tej povezavi.



Zelo subjektivno izpostavljam partijo iz zadnjega kroga med Borisom Mitrovićem in ukrajinskim vrhunskim velemojstrom Jurijem Krivoručkom. V tem dvoboju med "Davidom" (2146) in "Goljatom" (2627) je Boris - pričakovano - odprl partijo z obrnjeno "Holandko" (Leningrajska varianta, moderna in dosledna desovjetizacija bi morda zahtevala "ustreznejše" ime - Sanktpeterburška?!). Partija je nekaj časa tekla v običajnih okvirih, a ker Goljat le ni dosegel večje prednosti, je postal nekoliko neučakan, in ko bi v 32. potezi moral (!) zamenjati dame in izsiliti prehod v približno izenačeno končnico, je David zavihtel pračo... Kamen v podobi dveh strašnih prostih kmetov je zadel velikana (po biblijskem izročilu je bil Goljat visok tri metre - tolikšna pa je približno razlika v ratingu med igralcema!) v glavo in tako se je partija končala biblijsko z Davidovim zmagoslavjem. V nogometu se za še najbolj senzacionalne rezultate pogosto uporabi krilatica: "Žoga je okrogla!" Kaj pa naj rečemo v šahu? Šahovnica je kvadratna, toda neomejena?

Položaj po 32.Se4:, ko bi Krivoručko pravzaprav moral potolči skakača z 32...Dd4: (preprečuje potezo 33.e3). S puščanjem nasprotnika na razdalji je Mitroviću podaril dragocen čas za vstavljanje "kamna v pračo": 32...Ld4:? 33.e3, Lg7 34.d4! Brez bojazni, da ga bo razbil s 35...e5, ker niti pritisk na kmeta d4 niti vezava po f liniji nista strašni zaradi odskoka 36.Sg5! Morda je črni prav to spregledal...? 34...Da5 35.Dc2!?, b3 36.Dc3, Da4: Zdaj bi menjava dam vodila v gladko izgubljeno končnico. 37.Tb1, e5 Še zadnji zamah velikana v prazno - kajpak bi rad osvobodil črnopoljca! 38.fe5, Tf1:+ 39.Lf1:, Lf8 40.c5, Le6 41.Sf6+, Kh8 42.d5, Lf5 43.Tb2, Lc2 44.d6, Dc6 Kamen že leti proti glavi... 45.Lg2, Da4 46.c6, Lh6 47.c7 Velikan je padel, biblijski prizor sekanja glave pač ni potreben. Bravo, David, mislim - Boris!

Presenetljivo vodstvo Radenske Pomgrad II po prvem polčasu

Žal se prav letos nisem pridružil svoji ekipi v I.ligi-vzhod, ko sem se hotel še prav posebej izkazati... Čez par mescev bom - upam - spet zaigral na kakšnem turnirju, do takrat pa navijal in analiziral, se izobraževal, mašil luknje...khmm! Edino pravo presenečenje te lige je rezultat edine ekipe v ligi, ki igra brez najemniške vojske. Sami domorodci - klobuk dol! Ali pa bodo vzdržali do konca? Iskreno rečeno: poleg svojega Kovinarja navijam tudi za njih in bi jim privoščil izlet v Državno ligo. Do konca so še štirje krogi, šahovnica pa je neomejena!

sobota, 13. december 2008

Objava zamujena...še ni izgubljena (višja sila)

Sklepna akorda v Poreču in Kozjem

Šahovski brezdomec Marjan Črepan je spet presenetil. Drugo mesto na letošnjem odprtem turnirju v Poreču je več kot spodoben dosežek. Žal pa je bil FM Črepan, živi fosil romantičnega šaha, usoden tudi za brata Tomazini; Aljoša je bil v partiji proti Črepanu neprepoznaven, medtem ko se je Žan veliko boljše odrezal (v takšni obliki prehoda iz Dunajske igre v znameniti Kraljevi gambit - varianta Muzia?! - z žrtvijo skakača na f3 še nisem videl!), a na koncu vendarle podlegel v komplikacijah prehoda iz srednje igre v končnico. Žan je v zadnjem krogu nesrečno zapravil izvrstno uvrstitev, toda obema mladeničema iskrene čestitke - njuni turnirji šele prihajajo!

V Kozjem pa se je končalo Državno ekipno prvenstvo za ženske. Menda bi res težko po katerem koli poljubnem kriteriju primerjali organizacijo in izvedbo moškega in ženskega prvenstva. Sindrom podcenjevalnega odnosa ŠZS do "ženskega" šaha se ne kaže samo v izbiri, terminu in tehnični izvedbi prvenstva; slišal sem, da so bili prostori slabo ogrevani, brez internetne povezave, občasni izpadi električne energije (!), nezadostne namestitvene zmogljivosti, potrebna je bila tudi preselitev v vaški gasilski dom... Kljub vsemu sta predsednik in tajnik ŠZS počastila prizorišče kar z enournim obiskom! Hvalevredna žrtev (v času moškega ekipnega prvenstva pa je zaradi odsotnosti tajnika pisarna ŠZS za nekaj dni zaprta). Ali pa je bil kdo prisoten na podelitvi nagrad oziroma sklepni slovesnosti? Ali je na spletni strani objavljena vsaj ena fotografija? S takšnim odnosom do "ženskega" šaha se nihče ne more preveč ponašati, kaj šele pričakovati, da bo vzcvetel...
Tule je povezava do spletne strani 18. državne ženske lige:
http://www.sah-zveza.si/rez/0811/si08lgdw/


Miniatura s prvinami orientalskega trebušnega plesa


Sklepni akord tega prispevka pa naj bo svetlejši! Klasična miniatura, v kateri je zmagala Karmen Mar proti sicer že kar izkušeni Mojci Grilc, je vredna objave, če ne zaradi drugega, ker me radosti, da Karmen - kljub zahtevnemu študiju - ni opustila šaha, in ker je izvedla zelo lepo matno kombinacijo!
1.e4, c5 2.Sc3, d6 3.Sf3, Sf6 4.g3, e6 5.Lg2, Le7 6.0-0, a6?! 7.e5
(Nekoliko več pobude in prednosti bi si Karmen lahko priigrala s potezo 7.d4)
7...de5 8.Se5, Sbd7 9.Te1, Dc7 10.f4, h5?!
(Agresivno, vendar neprepričljivo. 9...c4! in črna bi povsem izenačila.)
11.De2, Tb8?
(Spregled, tako značilen za večino miniaturnih partij - ovrženje bo učinkoito in všečno.)


12.Sf7:!, 0-0 13.Sg5, Te8?
(Iz izgubljenega položaja v še bolj izgubljen...)
14.De6:+, Kh8 15.Sf7+, Kh7 16.Se4
(Že v prejšnji potezi bi šlo hitreje Sd5, a k sreči je Karmen izbrala objektivno "slabšo" potezo, ki vodi do krasnega finala z variacijo zaskočnega oziroma arabskega mata!)
16...Sf8
(Še ne vidi, kaj prihaja; počasna agonija bi bila možna po 16...g6 ali 16...Se5.)
17.Seg5+, Kg8 18.Sh6++, Kh8 19.Dg8+!


Reminescenca na šatrandž in začetke evropskega šaha - praznik za oči!

sobota, 06. december 2008

Open Poreč 2008

Odlična igra bratov Tomazini!

Na letošnjem odprtem turnirju v Poreču igrata dva velemojstra - Sermek in Ferčec - ter dva brata: Aljoša in Žan Tomazini. Poleg te četverice igra še en mednarodni mojster, dva FIDE mojstra, dva hrvaška mojstra, kopica mojstrskih kandidatov - vsega skupaj pa je 40 udeležencev. Aljoša je igral že z obema velemojstroma in vsakemu posebej malodane podaril remi! V partiji proti prvemu nosilcu, Draženu Sermeku, bivšim slovenskim reprezentantom, je bil na šahovnici ob podpisu premirja tale položaj:


Dvomim, da Aljoša ni videl začasne žrtve lovca 27...Lf2:+ s prehodom v izrazito boljšo končnico, v kateri bi se moral velemojster Sermek pošteno potruditi za remi! Morda je bil že v časovni stiski in se raje veselil remija z velemojstrom... A tudi v partiji z drugim velemojstrom (Nenad Ferčec) je prišlo do ponavljanja potez v izrazito boljšem položaju za Aljoša:


Namesto jemanja skakača 38.dc4, po kateri velemojster Ferčec zagotovo ne bi imel pravega nadomestila za žrtvovano figuro, je Aljoša še tretjič ponovil položaj s potezo 38.Tb1! Zapleten položaj in stanje na uri sta verjetno botrovala tej odločitvi... Vendar, to sta odlična rezultata, ki ju je še oplemenitil z zmago proti tretjemu nosilcu, mednarodnemu mojstru Zufiću. Čeprav je pozneje izgubil proti četrtemu nosilcu, slovenskemu FIDE mojstru Marjanu Črepanu (partija še ni bila objavljena), to ne spremeni ocene o odlični igri Aljoša Tomazinija na tem turnirju. Bravo!

Mlajši brat, Žan, se je prav tako izkazal, čeprav še ni igral s prvimi nosilci. Njegova partija proti Pandureviću, ki ima dobrih 200 točk višji rating, nam Žana pokaže v pravi luči: dobra teoretska priprava, pogumen zaplet v središnjici in zrela realizacija dosežene prednosti.




To je položaj po 21.Sd4! in črni je bil prisiljen v 21...Sd4: 22.Ld4:, Da4 23.Td3:, Se7 24.ef6, gf6 25.Lf6:, Tc8 26.Le5+ z dobljenim položajem, ki ga je prepričljivo pretopil v zmago.

Upam, da bosta brata Tomazini uspešno končala ta turnir, vsekakor pa nadaljevala svoj pohod na vrh slovenskega šaha!

Šahovsko dogajanje v decembru

Letos bo "veseli december" ligaško obarvan: zaključuje se Državna ženska liga v Kozjem, nadaljuje se I.liga-vzhod v Celju, izvedena pa bo tudi najbolj prestižna Državna članska liga v Murski Soboti.

Ženska liga se počasi emancipira z moško - pojavljajo se "najemnice", vendar so ekipe (torej ženstva, ne moštva!) precej raznorodne od skoraj profesionalnih do komaj amaterskih... Tej raznorodnosti ustrezna je kvaliteta partij in tekma za prva tri mesta. Kakor je videti po poročanju iz Kozjega, je očitno, da je celo tri članice v ženstvu težko zagotoviti. V neposrednem spopadu med Novo Gorico (Krivec, Srebrnič, Grosar) in Triglavom iz Krškega (Muzičuk M., Mar, Ahmatovič) je v paru Srebrnič-Mar za rezultatom zvezdica, kar pomeni kontumac, a ne vemo zaradi česa (odsotnost Marove, zvonjenje telefona?!)... O ažurnosti v zvezi z objavljanjem partij raje ne izgubljam besed!
Kako bo letos v Celju? Upam, da bo manj salonskih kolektivnih remijev, ki so stalnica "vzhodnih" ligaških tekmovanj. Obstajajo izraziti favoriti? Težko. Spletno glasovanje pa je na voljo!

Za nameček še nekaj besed o letošnji Delavski ligi Maribora. Manj ekip, kvaliteta pa nikakor ni padla. Na prvih šahovnicah so IM Zupe (Gambit), FM Supančič D. (Aswo), FM Osmanbegovič (Carinski urad), FM Serdt (Plinarna Friš), FM Simić (Poštar), M Mihevc pa še kopica zelo solidnih mojstrskih kandidatov in prekaljenih amaterjev. Močna konkurenca brez izrazitega favorita in prav je tako!