četrtek, 08. januar 2009

Hastings 1895-2009

Tradicija in razvoj

Ime Hastings je povezano z enim od najbolj slavnih turnirjev v zgodovini - tistim iz davnega leta 1895, na katerem je presenetljivo zmagal drugi ameriški genij H. N. Pillsbury (prvi je bil seveda P. Morphy). In v kakšni konkurenci! Ob takratnem svetovnem prvaku Laskerju so igrali še Čigorin, Steinitz, Tarrasch, Schlechter, Albin, Maroczy, Blackburne, Mieses, Marco, Burne... Tega turnirja ne prištevajo brez razloga med najmočnejše v vsej šahovski zgodovini.


Ustanovitev hastingškega šahovskega kluba sega v leto 1882; zgodba sicer pripoveduje, da je bil že Viljem Osvajalec (XI. stoletje) strastni šahist, ki je nekoč razbil šahovnico na glavi Ludvika Debelega, katerega je obtožil goljufanja... Legenda ne stoji na trdnih zgodovinskih dejstvih, res pa je, da so Normani prinesli takratni šah na otok.
Od ustanovitve The Hastings and St. Leonards Chess Club so prirejali letne turnirje, predavanja in razstave. Te šahovske festivale so s svojo udeležbo in sodelovanjem privzdigovali na visoko raven vodilni šahisti (Lasker, Gunsberg, Janowski, Teichmann in še posebej Blackburne, ki se je pozneje preselil v Hastings). Vrhunec dejavnosti pred iztekom XIX. stoletja je bila prav organizacija slavnega turnirja, leto za tem pa še izdana imenitna turnirska knjiga; posebnost te knjige so komentarji partij s strani igralcev samih, biografije udeležencev, indeks otvoritev. V predgovoru so tudi natisnili turnirski pravilnik z mnogimi zanimivostmi za preučevalca zgodovine šahovskih turnirjev. Poleg glavnega nagradnega fonda za sedem zmagovalcev turnirja so predvideli še številne druge nagrade, med temi za posamezno zmago kateregakoli igralca (za zmago proti kateremu od prvih treh na turnirju celo dvojno), za igralca, ki je imel najboljši izkupiček proti sedmim nosilcem glavnih nagrad, za najboljšega igralca Evansovega gambita itd.
Seveda niso manjkale "nagrade za lepoto" ("for the player who should win a game by the greatest display of sound brilliancy"), celo naknadne nagrade za vsak remi, ki so ga dosegli nenagrajeni igralci proti sedmim zmagovalcem turnirja... Med pravili so posebej zanimiva tista v zvezi z odnosom do igre (še danes aktualno): "Each competitor is bound in honour to play all his games with his full strenght..." V slovenščini: vsak tekmovalec je častno zavezan, da bo vse svoje partije igral s polno močjo. Zanimivost je tudi v tem, kako so bile opredeljene tako imenovane preložene partije - analiziranje partij med preložitvijo na šahovnici ali posvetovanje s komer koli je bilo strogo prepovedano! Komur bi dokazali, da je to pravilo prekršil, bi ga izključili iz turnirja. In še veliko veliko zanimivega iz šahovskega starožitja.

Harry Nelson Pillsbury (1872-1906)

Zasijala je zvezda Američana H. N. Pillsburyja. Čeprav je izgubil partiji proti Čigorinu in Laskerju - drugo in tretjeuvrščenemu - je z zbranimi 16 1/2 točkami (od 21 možnih!) sam zasedel prvo mesto pred vsemi favoriti. Samostojno zmago na tem veleturnirju si je zagotovil šele v zadnjem krogu: vse je že kazalo, da mu v zadnjem krogu za prvo mesto zadostuje remi proti Gunsbergu - in tako je stekla partija zelo miroljubno s številnimi menjavami; v izenačeni končnici pa je opazil, kako uspešno pritiska Čigorin s črnimi figurami na Schlechterja. Z remijem bi si "samo" delil prvo mesto s Čigorinom, ki je imel po prekinitvi zmagovit položaj, zato je bilo treba zmagati, a kako?!


Že Lasker je v turnirski knjigi zapisal, da bi po 23...a5! bile možnosti za zmago belega zelo neznatne, prav za prav enake ničli. Gunsberga je očitno uspaval dosedanji potek partije, zato je mislil, da je partija že končana - nadaljeval je:
23...a6?! 24.b4!, f6 25.g4, Lc5:?
To pa je že preveč oziroma premalo za remi! Menjava da, vendar ne ta - po 25...Sc5:! 26.bc5, Lc7 bi lovec veliko lažje zadrževal bele kmete (Lasker). Sledila je magična preobrazba in fantastična zmaga v pravem trenutku!
26.bc5, Sb8 27.f5!!, g5 28.Sb4, a5 29.c6!


Kakšna sprememba! Zaradi grožnje 30.c7 je beli skakač nedotakljiv in prehod v kmetsko končnico bo poguben za črnega.
29...Kd6 30.fe6, Sc6: 31.Sc6:, Kc6: 32.e4!
Zaključni udarec. Povezana središčna kmeta bosta odločila partijo.
32...de4 33.d5+, Kd6 34.Ke3, b4 35.Ke4:, a4 36.Kd4, h5 37.gh5, a3 38.Kc4, f5 39.h6, f4 40.h7
in Pillsbury je zmagal v partiji ter na turnirju!

Hastingški novoletni turnirji

V XX. stoletju se je nadaljevala tradicija turnirjev, in sicer še nekaj tako imenovanih poletnih kongresov, od leta 1920 dalje pa organizirajo božično-novoletne turnirje. Na teh turnirjih so igrali skoraj vsi nekdanji svetovni prvaki, pa tudi veliko elitnih velemojstrov svoje dobe. Med zmagovalci tradicionalnega (vele)mojstrskega turnirja najdemo tudi našega Vidmarja, ki si je na novoletnem turnirju 1925/26 delil prvo mesto z Aljehinom. Poleg velikega turnirja (že nekaj časa v obliki Open po posebnih jakostnih skupinah) organizirajo še različne amaterske turnirje, kvalifikacijske, mladinske - eden se imenuje celo U100, torej odprt za vse udeležence pod sto leti!...
Kurnosov (črni)-Neverov (beli) v zadnjem krogu

Lansko-letošnji turnir se je končal z zmago mladega ruskega velemojstra Igorja Kurnosova, ki je zmagovalcu iz prejšnjih let - ukrajinskemu velemojstru Valeriju Neverovu - onemogočil rekord, da bi štirikrat zapored postal zmagovalec. V spopadu za prvo mesto v zadnjem krogu je imel Ukrajinec celo priložnost, da z belimi figurami premaga neposrednega tekmeca in postane rekorder, a mu očitno ni bilo usojeno - Rus je vzdržal pritisk in spretno remiziral. Za bralce bloga sem izbral naslednjo partijo:
David Howell-Igor Kurnosov

Mladi up angleškega šaha v tej partiji ni ravno blestel, tudi partija ni bogve kakšen biser, izbral sem jo, da ilustriram pragmatični šah, kakršen se pogosto igra na odprtih turnirjih, če ni kar verižnih kratkometražnih remijev preračunljivih bodočih nagrajencev...

1.e4, e5 2.Sf3, Sc6 3.Lc4, Lc5 4.c3 Sf6 5.d3, d6 6.Lb3, a6 7.h3, Le6 8.Lc2, d5 9.Sbd2, 0-0
Izbrana varianta Italijanske igre, poimenovana kar "zelo mirna igra", spominja na Špansko otvoritev brez izvedenega sunka v središče z d4. Črni se z aktivno igro zelo uspešno brani, morda celo zelo zgodaj prevzema pobudo. Howell bo v naslednjih potezah "uporabil" Steinitzovo shemo razvoja damskega skakača (Sb1-d2-f1-g3) še pred rokado, z razvojem lovca pa bo le nekoliko preveč izumetničeno razpostavil figure brez pravega učinka...
10.De2!?, De7 11.Sf1, b5 12.Sg3, Tad8 13.Lg5(?!), h6! 14.Lh4

Pa saj ni pričakoval, da bo velemojster "nasedel" na 14...g5?? (15.Sg5:!, hg5 16.Lg5:, Lc8 17.Sh5, Td6 18.ed5: Sd8 19.Df3 + -) - dama na e2 zdaj zaseda polje, kamor bi se lahko prestavil skakač iz g3, skakač na g3 je v napoto "prerazvitemu" lovcu na h4, skratka med belimi figurami ni prave harmonije...
14...d4 15.0-0, g6 16.Kh1?!, Kh7


16. poteza belega dokazuje, da je že v zadregi, kako nadaljevati; črni je začel prevzemati pobudo, zato je beli neobjektivno napel tetivo in se z naslednjo potezo zelo nevarno nagnil čez rob!
17.Se5:?, Se5: 18.f4, Sed7 19.Df3
Seveda ne gre 19.e5 zaradi 19...Se4:! 20.Le7: Sg3:+ 21.Kh2, Se2: 22.Ld8:, Td8: 23.Tae1, dc3 24.Te2: cb2 - +
19...De8 20.e5, Ld5 21.Df2?
Pospešuje poraz; nekaj možnosti za preživetje bi mu omogočilo 21.De2
21...De6
S preprosto grožnjo 22...Dh3:+
22.Se4, Le4: 23.de4, d3! 24.Df3, dc2 25.ef6, Tfe8 26.e5, Sb6 27.Tac1, Sc4 28.Tfe1, Td2
in Kurnosov je brez težav realiziral pozicijsko ter materialno prednost.