Goljufanje nekoč in danes

Od straniščnih do letaliških afer in dalje...

Ta hip se ne spomnim, kdo je pisal o šahu kot pravični igri, v kateri si odvisen od svojega znanja, domišljije, spretnosti, vzdržljivosti, živcev... Pravična igra, ker si - z nekaj besedami - sam odgovoren za svoje odločitve, nihče ti ne more pomagati. (K temu pripomorejo tudi stroga pravila, ki jih mladim začetnikom predstavljamo v obliki krilatic: dotaknjeno-premaknjeno, izpuščeno-izvršeno!) Vemo, kako je s tem: posvetovanja o morebitnih potezah med še igranimi partijami so del "šahovske folklore" in jih je praktično nemogoče izkoreniniti. Verjetno ima vsak od nas takšne ali drugačne izkušnje s temi "pojavi", ki postavljajo pod vprašaj, imenujmo ga - šahovsko načelo pravičnosti...? Moje osebne izkušnje menda niso ekstremne; poznam šahiste, ki jim je resnično izpod časti kakršnokoli analiziranje ali splošno pogovarjanje o aktualnih partijah, poznam pa tudi takšne, ki brez "analitičnega čvekanja" ne vzdržijo - vse do mojstrskega nivoja in še čez!

Anekdota: pred par leti sem na turnirju v tujini igral zanimivo partijo z nekoliko močnejšim nasprotnikom. Dokaj hitro sem zapustil uhojene teoretske poti, nasprotnik (mladi Nemec) mi je kmalu po otvoritvi ponudil remi. Ponudbo sem po kratkem razmisleku zavrnil, čeprav bi zaradi razlike v ratingu pridobil jaz, a partija me je preveč zanimala. V središnjici prevzamem pobudo, pritisnem. Jasno mi je, da sem dosegel znatno prednost, nekoliko pa mi je začel popuščati občutek za nevarnost. Nasprotnik se je za precej časa poglobil, vrnil sem se iz "kadilnice", nasprotnik še vedno tuhta - tedaj pride mimo znanec (mednarodni mojster), me diskretno potegne stran in mi na varni razdalji prišepne: "Če bo tvoj nasprotnik zdaj potegnil to-in-to, si pečen, nisi videl?" Planem nazaj k partiji, preverjam in prevzema me obup. Očitno je imel MM prav, prekleto! Medtem ko še enkrat preizkušam nekajpotezni niz, nasprotnik samozavestno potegne prav potezo, na katero sem bil opozorjen. Kri mi je bušnila v glavo, vse sem še tretjič preveril in - podpisal kapitulacijo! Nasprotniku ni bilo do post mortem analize, zato sem se "obdukcije" lotil kar sam. Seveda bi se lahko izognil tej edini pasti in udobno zmagal, toda bolj ko sem bolščal v zaključno pozicijo, v kateri sem se predal, bolj se me je polaščala groza...pa kaj si ti nor! Na šahovnici sem izvedel poteze "kombinacije" zaradi katere sem predal, našel ovrženje in ugotovil, da sem se predal v boljšem položaju!! Po končanem krogu sem poiskal znanca-eksperta in mu prepovedal, da še kadarkoli spregovori z menoj med igrano partijo...

Kdor le površno pozna šahovsko zgodovino, pravzaprav zgodovino šahovskih tekmovanj, ve, da so se tekmovalna (turnirska) pravila spreminjala. Pa ne vedno v korist načela šahovske pravičnosti! Še pred obdobjem, ki ga je naš Vidmar nostalgično poimenoval "Goldene Schachzeiten" (njegova knjiga s tem naslovom še ni prevedena v slovenščino), je veljalo za nedopustno, da bi pred nadaljevanjem prekinjene partije igralca analizirala partijo. V začetku XX. stoletja so se pravila liberalizirala in igralcem je že bilo dovoljena analiza prekinjene partije. Kot zanimivost naj navedem, kako se je celo fanatično pošteni Akiva Rubinstein znašel in pretental takratna pravila. Kuvertiral je napačno (nemogočo) potezo, ker je vedel, da bo zaradi tega kaznovan s tako imenovano kazensko potezo s kraljem. Čemu? Vedel je, da ga k zmagi vodi prav poteza s kraljem, ni pa imel dovolj časa, da bi ugotovil, katera poteza s kraljem je prava. Ob prekinitvi je položaj temeljito preanaliziral in seveda našel pravo potezo s kraljem...

V drugi polovici XX. stoletja se je stanje na tem področju še poslabšalo. Izredno vlogo so dobili sekundanti in štabi, ki so čez noč analizirali prekinjene partije. Vse po pravilih in v mejah zakona, a moralno sporno in v frontalnem spopadu z načelom šahovske pravičnosti. Ukinitev prekinjenih partij se je spet približala načelu pravičnosti, kar hitro po tem pa se je pojavila nova nevarnost: uporaba, ne, zloraba zelo zmogljivih šahovskih programov za pomoč med partijo.

Stranišča in drugi neposvečeni kraji

V straniščih se je že pred Fritzi in Ribkami marsikaj dogajalo - ne mislim glede na osnovni namen straniščnega prostora! O nekem našem šahistu (rang MK) so krožile govorice, da je opremljen z listki, na katerih je imel zapisane otvoritvene variante, in jih preverjal v straniščni kabini. "Prijatelji" so tam drug drugemu pomagali z nasveti etc. Nekaj tega verjetno še obstaja, toda največji problem sodobnega goljufanja so očitno zlorabe elektronskih naprav za pomoč med igranjem partije. Ugotovljenih je že kar nekaj zlorab - predvsem na tako imenovanih odprtih turnirjih, goljufe (šahiste nižjega, nemojstrskega ranga) pa so zalotili pri nečednih dejanjih največkrat zaradi sumljivega nesorazmerja med njihovo realno močjo in rezultati proti veliko močnejšim nasprotnikom. Kolikor vem, niso še nobenemu šahistu višjega ranga dokazali zlorabo šahovskih programov - dokazali pa so že veliko lažiranja rezultatov, kupovanja točk za norme ali naslove, celo fiktivne (neodigrane) turnirje... Znana je sramotna epizoda o vrhunskem romunskem "velemojstru", ki je bil pred nekaj leti povabljen tudi na Vidmarjev memorial, kjer se je iz partij videlo, da komaj dosega nivo prvokategornika - ni znal remizirati elementarne trdnjavske končnice (pravilo šeste vrste). Naslov so mu pozneje seveda odvzeli.

Na vrhunski ravni so se sprožile - nedokazane! - govorice o goljufanju najprej v zvezi s Topalovom-Danailovom (prisotnost Danailova z obveznim GSM aparatom na Topalovu vidnem mestu z razdelanim sistemov znakov...). In še toliko bolj po zmagi v San Luisu, kjer se je začelo govoriti o nekakšnem čipu, ki naj bi ga imel Topalov "vgrajenega" - po lastni humorni izjavi nikjer drugje kot tam, kjer hrbet izgubi spodobno ime. In smo se spet približali stranišču!

Toiletgate v Elisti

Izbruh največjega šahovskega škandala XXI. stoletja je povezan s "šahovsko republiko" Kalmikijo v glavnem mestu Elisti. Dvoboj med Kramnikom in Topalovom se bo še dolgo pomnil tudi po odkritem UTP mrežnem kablu na stranišču! Prosluli menedžer Topalova - Danailov - je prešel v protiofenzivo: zakaj ne bi napadel z orožjem, s katerim so napadli tudi njega z nedokazanim sumnjičenjem o goljufanju! Zapečatili so Kramnikovo stranišče; po protestih in zahtevo po prostem dostopu do stranišča, izgubljeno partijo brez boja, nekakšnim straniščnim kompromisom - sta Danailov in Topalov dvoboj v tie breaku vendarle izgubila. Še danes pa se piše in opominja na "veliko prevaro" v Elisti (predvsem v Bolgariji!). Že takrat je bil uporabljen "argument" sovpadanja potez s prvo ali drugo izbiro zmogljivih šahovskih motorjev. Danailov je statistično "dokazoval" sovpadanje Kramnikovih potez s prvo izbiro šahovskega programa s polnim imenom Fritz9! Kdor se le malo spozna na delovanje šahovskih motorjev, zagotovo ve, koliko časa potrebujejo celo najboljši programi za izbiro najboljše poteze v določeni globini iskanja. Pa tudi, kako smešen je "argument sovpadanja" pri forsiranih nizih, razumljivih celo nam, amaterjem. In tako smo iz straniščnega torišča pred kratkim poleteli v univerzalno področje, ko sumničenje postaja argument za obtožbe...

Aeroflotgate

Na srhljivo močnem odprtem turnirju Aeroflot Open je letos zgodba o domnevnem goljufanju dobila novo poglavje z obtožbo elitnega velemojstra Mamedžarova, da si je (še) neelitni velemojster Kurnosov očitno pomagal s šahovskim programom, ker je

1. odbil ponudbo remija elitnemu velemojstru (?)


2. po "vsaki" potezi odhajal od partije


3. sovpadanje s prvimi izbirami programa Ribka preveliko

Mamedžarov je izgubil v miniaturi, na katero gotovo ni mogel biti ponosen. Kako si je Kurnosov dovolil zavrniti ponudbo remija takšne zvezde? Samovšečnost, s katero je Mamedžarov utemeljeval svojo obtožbo, "užaljen" odstop s turnirja in vsa njegova "argumentacija" ne vzbuja simpatij, zagotovo pa ničesar ne dokazuje. Po (javnem) odgovoru Kurnosova, ki je verjetno prepričal še zadnje dvomljivce, je Mamedžarov še enkrat ponovil nesmiselne samoljubne argumente! In se vprašamo: kam to vodi? Ali lahko brez nadaljnjega (po porazu, kajpak!) obtožujemo nasprotnike, da goljufajo, ne da bi nam bilo to potrebno resno dokazati - zgolj na osnovi bolj ali manj (ne)utemeljenega suma?! Težki časi nas čakajo...

Topalov je izzivalec Ananda

Začetek in konec odločilne partije dvoboja med Topalovom in Kamskim v Sofiji

Klobuk dol pred obema!







Dovolj presenečenj: v svojem furioznem slogu je Veselin Topalov dosegel še tretjo zmago v kandidatskem dvoboju za izzivalca svetovnega prvaka Ananda. Ni več pomembno, da se je Kamskemu v nekem trenutku celo nasmehnila zmaga, toda v časovni stiski je po napaki Topalova potegnil s trdnjavo le eno potezo prehitro... Oba sta hotela zmagati - Topalov, da bi že pred osmo partijo odločil dvoboj, Kamski pa za izenačenje in morebitno odločitev v zadnji partiji dvoboja, ko bi igral z belimi figurami. Težko bi domnevali, da je Topalov zaigral tako tvegano (Short se ni mogel odreči komentarju, da ne ve, ali ima "več jajc kot možganov - glede na stanje v dvoboju"), da bi ugajal občinstvu, ker je takšen pač njegov slog. In ljubitelji šaha po vsem svetu ga zato spoštujemo. Nekaj spoštovanja je, žal, izgubil, ko je podlegal zelo vprašljivim taktičnim manevrom svojega menedžerja Danailova: se še spomnite tragičnega poraza v briljantni drugi partiji dvoboja s Kramnikom v Elisti? Zapravil je tako rekoč svojo "nesmrtno partijo" in zato nam je bil še ljubši. Po lansiranju "straniščne afere", obtožbah Danailova o goljufanju Kramnika, veselem poziranju s formularjem po zmagi v neodigrani partiji pa se je prelevil v Topailova. Vsekakor si želimo, da se bo z Anandom spopadel Topalov, ne Topailov...

Topalov-Kamski, Sofija 2009, 7. partija

1.e4, e6 2.d4, d5 3.Sd2, c5 4.ed5, Dd5:
V peti partiji je Kamski vzel s kmetom; razumljivo, da se je ob ponovitvi otvoritve odločil za bolj komplicirano varianto, v kateri črni ne ostaja z izoliranim središčnim kmetom. Tudi psihološko dobra izbira: beli v boju za pobudo nima tako jasnih premočrtnih modelov brez tveganja!
5.Sgf3, cd4 6.Lc4, Dd6 7.0-0, Sf6 8.Te1, Le7 9.Sb3, Sc6

Kmeta dobi beli seveda nazaj, ohranja nekaj razvojne in prostorske prednosti, položaj pa skriva veliko več eksploziva, kot se lahko vidi "s prostim očesom"...
10.Sbd4:, Sd4: 11.Sd4:, 0-0 12.c3, Ld7 13.Df3



13...Db6!?
Doslej so bile v položaju na zgornjem diagramu znane tri poteze: 13...Dc7, 13...Dc5 in 13...Tac8. Statistika rezultatov priporoča 13...Dc7 tudi na najvišjem nivoju. Poteza Kamskega pa je teoretska novost (verjetno pripravljena za ta dvoboj).
14.Lb3, a5 15.Le3, Lc5 16.Tad1, a4 17.Lc2, Db2:
In začelo se je! Topalov sicer ni izbral najbolj ostre otvoritvene variante, po reakciji Kamskega pa praktično mora žrtvovati kmeta, če hoče napasti. Seveda hoče!
18.Lg5, Sd5 19.c4, Ld4:


Navkljub menjavam figur se temperatura dviguje! Veliko hladnokrvnosti je bilo že treba in veliko bo je še potrebno za tako razgreto dogajanje na šahovnici.
20.Dd3, f5 21.Dd4:, Dc2: 22.cd5, Da2:
Še nekaj figur manj, temperatura pa se približuje vrelišču. Topalov bi lahko z ledom ohladil položaj 23.de6, Lc6, toda to ne bi bilo "načelno"!
23.Db6!!?
Izjemna imaginacija z jajci! Kako bo beli ustavljal nevarnega robnega kmeta? Priznam, da mi ni bilo nič jasno...
23...a3 24.Le7, Tfe8 25.Dd6,



25...La4
Po polurnem premlevanju se je Kamski vendarle odločil. Pričakoval sem 25...Kf7, ker sem se zaradi časovne stiske Kamskega spomnil na Krogiusa, ki je v "Psihologiji šahovskega ustvarjanja" pisal o težnji šahistov po strnitvi figur (da ne bi česa spregledali!) v časovni stiski. Pa tudi ni mi bilo všeč, da s to potezo sili trdnjavo na "a" linijo, kamor bo slej ko prej morala.
26.De6:+, Kh8 27.Ta1, Dc4 28.Tec1!!??
Noro! Bil sem prepričan, da bo padel robni kmet. Položaj postaja "umopomračiteljni"!
28...Lc2! 29.Dd7?!!
Vrvohodec Topalov tvega vse - robni kmet se bo prebil do druge vrste, beli d kmet pa se ne zdi tako nevaren. Igra na časovno stisko nasprotnika ni vedno uspešna, se bo tokrat izšla v korist igralca s "prihranjenim" časom??
29...a2 30.d6?, b5! 31.Db7




Vrhunec! Topalov je po 31...b4!! gladko izgubljen. Samo ugibamo lahko, kako bi se spremenila šahovska zgodovina XXI. stoletja, če bi sledilo 31...b4 32.d7, Teb8 33.d8D+, Td8: 34.Ld8:, Td8: in potem še b3! Kamski je zapravil zmago z napačnim vrstnim redom potez:
31...Teb8? 32.Dc7!, Tc8?
Napake so družabne, rade prihajajo vsaj v parih, če že ne v gručah. Kamski bi še lahko rešil remi s problemskim 32...Ld3!! Po "zadnji" napaki pa je že prepozno za remi - beli d kmet bo triumfiral - nekaj natančnosti s strani Topalova in partija bo končana.
33.Dc4:, Tc4: 34.d7, Lb1 35.Td1, Kg8 36.d8D+, Td8: 37.Ld8:, Lc2 38.Tdc1, b4 39.Ta2:, b3 40.Ta8, Kf7
Časovna kontrola je dosežena, partija in dvoboj pa izgubljena...

Spopad v Sofiji (2)

Preden nadaljujem s temo - popravek in opravičilo: v sestavku o Gibraltarju sem napačno zapisal, da je oznaka SL za Senegal (SN!).

SL je kratica za Sierro Leone, na kar me je opozoril Aleš (kateri Aleš?). Tako je pač, kadar hočeš koga osmešiti - pa osmešiš tudi samega sebe! Vsekakor mi godi, da moje prispevke berete, in ne bo mi "izpod časti", če boste našli in me opozorili na napake, take ali drugačne, saj še bodo, lahko skoraj obljubim...

Se bom pa potrudil, da jih bo čim manj!

Kamski, Topalov in njegov kozarec z brezbarvno tekočino...

Vodstvo Topalova pred finišem

Po dovolj bolečem porazu v četrti partiji je bil spet Topalov na vrsti za presenečenje: prekinil je razpravo iz prve in tretje partije, v kateri se s svojimi argumenti ni preveč izkazal! Takoj za njegovim presenečenjem je sledilo presenečenje Kamskega - na prvo potezo s kraljevim kmetom je (menda prvič v svoji karieri!) odgovoril s Francosko obrambo. Še kakšno presenečenje? Seveda, v tretji potezi Topalov ni igral Sc3, ampak Sd2... Minimalna prednost po otvoritvi ni obetala kaj več od remija, toda to ne bi bil pravi dvoboj presenečenj, če se Kamski ne bi tako zdolgočasil, da je postal površen.

V tem položaju si je Kamski iz neznanih razlogov vtepel v glavo, da bo zamenjal lovca:
19...Lc5 20.Lc3, Lb4 21.Le5, Ld6 22.Td2, Le5: 23.Se5:, Dd6
Seveda tudi po menjavi lovcev, ki jo je ves velemojstrski komentatorski zbor "obsodil", položaj še zdaleč ni kritičen; Topalov je pač izkoristil vse možne motive, znane iz skladišča orožja v boju proti osamljenemu kmetu v središču. Kamski je bil očitno prepričan, da je "vse remi", in zelo verjetno je imel prav! Sekundant Kamskega, Emil Sutovski, je bil sicer nezadovoljen z izbiro in izjavil, da bi bilo najbolj enostavno (namesto 19...Lc5) odigrati 19...Df5: "I don't know why he didn't just exchange queens and then it will be a draw. All the rook endgames will be a draw." A tudi maksimalni pritisk Topalova ni zadoščal za resnejšo prednost - prepričajte se sami:

Kamski je bil na potezi; eden izmed novinarjev je v tem trenutku predlagal neumno potezo 35...Sb4??, ki jo je Sutovski takoj zavrnil zaradi taktičnega trika 36.Sb4: ab4 37.Td4:! Menda ni minila niti minuta, ko je Kamski brez posebnega omahovanja (prvič v tem dvoboju je imel celo več časa za razmišljanje od Topalova) izvedel prav to potezo... Sledilo je, kakor je Sutovski "napovedal" - in Kamski je v šoku izpustil še drugega kmeta: 37...Df8? 38.Td8:!, Dd8: 39.Tc7:, Dc7: 40.Da8+, Kh7 41.De4+, Kg8 42.Db4:

Kam te lahko pripelje naglica in zdolgočasenost?! Tudi v tehnično izgubljeno končnico, na žalost...

V šesti partiji - saj si lahko mislite, nič presenetljivega - novo presenečenje! Topalov je po pričakovani potezi 1.e4 izbral...c6(!)

Še predzadnjič smo bili prikrajšani za sicilijanski obračun. Topalov je pripravil novost v enajsti potezi blokadne variante, Kamski za šahovnico ni našel pravega odgovora in v srednji igri se je moral on z belimi figurami bolj potruditi za izenačenje. V nekoliko slabši končnici je moral Kamski pač izsiliti ponavljanje potez. Toliko na kratko o tej ne preveč bleščeči partiji.

Kaj lahko pričakujemo od zadnjih dveh partij tega (relativno) kratkega dvoboja? Še kakšno presenečenje? Dajte, no...

Spopad v Sofiji (1)

Dvoboj za izzivalca svetovnega prvaka

Čeprav so nam nerazumljive zakulisne igrice FIDE, po katerih se določajo prednostni šahisti s predpravicami za izzivalce svetovnega prvaka, smo se veselili dvoboja med Topalovom in Kamskim. Poenotenje naslova svetovnega prvaka je že dosežek, potrebno bo "le" še postaviti jasen sistem, ki bo zagotavljal "enake možnosti" za vse najboljše, kako postati kandidat za svetovnega prvaka in kako izzivalec. Doslej smo se čudili lobiranju, eksperimentiranju in improviziranju, ki je ponovno prineslo zmedo, nezadovoljstvo in prepire...
Topalov je trenutno šahist z najvišjim ratingom, kar ga nedvomno "legitimira" za kandidata, Kamski pa si je svoj status kandidata zagotovil po (že ukinjenih!) pravilih same FIDE. Že lanski dvoboj med Kramnikom in Anandom je bil formalno pravzaprav odveč, saj si je Anand naslov že priigral. Še dobro, da je kljub vsemu prišlo do tega dvoboja - ne glede na to, da je šlo za "uslugo" Kramniku! Potemtakem je "usluga" Topalovu precej manjša, upajmo, da tudi zadnja pred uvedbo enotne formule, ki bo onemogočila kakršne koli privilegije in samovoljno prirejanje pravil....

Po prvi partiji dvoboja v Sofiji sem imel mešane občutke. Kamski je z "lahkoto" remiziral: kdo je sploh favorit?! Ratinško seveda Topalov, toda s Kamskim ne bo enostavno! Že druga partija je postregla s takšnim in tolikšnim presenečenjem, da je marsikomu, ne samo nam, ljubiteljem, spodnesla vnaprejšnja stališča in postavila vprašaj na predvidljivost presoje o možnem poteku in izzidu dvoboja. Postalo je očitno, da je Topalov boljše pripravljen - predvsem psihološko! Morda bo "nepotreben" poraz v drugi partiji, v kateri je hotel Kamski (dokaj naivno) za šahovnico ovreči skrbno pripravljeno presenečenje, se zavlekel v časovno stisko in seveda izgubil - odločil o izzivalcu svetovnega prvaka?! Tretja partija je spet "vzpostavila ravnotežje" na precej visokem nivoju. Teoretski duel v Gruenfeldovi obrambi je nesporno dobil Kamski, vodstvo Topalova pa je le ostalo. Tako je šele v četrti partiji Kamski prišel do besede s svojim presenečenjem na presenečenje...

Kamski-Topalov, Sofija 2009, 4. partija dvoboja

1.e4, e5

Tudi v lanskem dvoboju med Kramnikom in Anandom, v katerem je Anand "potrdil" naslov svetovnega prvaka, je imelo skoraj odločilno vlogo delo "štaba" v predpripravi repertoarja presenečenj! Topalov slovi po svoji brezkompromisni "sicilijanski" usmerjenosti, za ta dvoboj pa je s sodelavci pripravil precej mirnejši način igre s črnimi figurami.
2.Sf3, Sc6 3.Lb5, a6

V drugi partiji tega dvoboja je Topalov Kamskega ponovno presenetil najprej s 3...Sf6, po 4.0-0 pa še bolj s 4...Lc5!? Seveda te variante sedaj ni hotel ponoviti, čeprav...čeprav je s takšno nepričakovano logiko Anand praktično premagal Kramnika - ponovil je pripravljeno presenečenje in še enkrat zmagal!
4.La4, Sf6 5.0-0, Le7 6.Te1, b5 7.Lb3, d6 8.c3, 0-0 9.h3, Lb7

Varianta ruskega velemojstra Zajceva, torej, ki je dosegla vrhunec popularnosti na najvišjem možnem nivoju v dvobojih za svetovnega prvaka med dvema K-jema: Kasparovom in Karpovom!
10.d4, Te8 11.Sbd2, Lf8 12.Sg5!?

Kamski noče v glavno varianto; kot da bi s tem zabrusil Topalovu: evo, tudi tebi presenečenje... Poteza je "zelo stara" in skoraj pozabljena. Pritisk na oslabljeno polje f7 prisili črnega v nekoliko nespretno postavitev trdnjave; poleg tega vse kaže, da s tem izpadom skakača beli ohranja vse strateške prednosti belega v tej obrambi, ki jo je že stari Tartakower opisoval kar s "španskimi mukami" z asociacijo na inkvizicijsko mučilno orodje, imenovano "španski škorenj" (ta rekvizit sem videl v muzeju mučilnih naprav v Krakowu - notranjost takega škornja je hudo nazobčana...)!
12...Te7 13.d5, Sb8 14.Sf1, Sbd7 15.Sg3, g6

Brskanje po šahovskih bazah je dalo takšen rezultat: ta položaj na šahovnici so imeli pred sabo samo štirje šahisti, dva, za katera še verjetno niste slišali (tudi jaz ne) Nicolae Lorentz iz Romunije in Khaldun Yunalms iz Turčije (Balkaniada, 1982) ter ukrajinska šahovska velikana Romanišin in Beljavski na 47. prvenstvu Sovjetske zveze v Minsku 1979 leta! Obakrat sta zmagala igralca z belimi figurami in v obeh partijah je beli (Romanišin in Lorentz - jasno, kdo je koga posnemal...) nadaljeval s 16.Le3. Ker je Kamski nadaljeval drugače, je treba zapisati, da je njegova poteza teoretska novost - po tridesetih letih!

16.Lc2

Jasno, da hoče lovec "rentgenizirati" oslabljena polja pred črnim kraljem. Tip pozicije, s katero bo moral živeti Topalov, mu skoraj zagotovo ne ustreza. V glavni varianti Zajceva bi se počutil veliko bolj prijetno.
16...h6 17.Sf3, Sb6 18.h4
Zanimivo, da je ta bajonetni izpad - pozicijsko orožje: črni bo moral slej ko prej začeti s protiigro v središču (izvedba "osvobodilne" poteze d5 brez hujših posledic bo pri tem ključna) in beli bo potem lahko nadaljeval s pritiskom na slaba bela polja s h5; standardna strategija v takšnih položajih. Španski škorenj je že začel stiskati...
18...Dd7 19.Sh2, Lg7 20.h5, Tf8

Po mnenju Mihaila Marina, romunskega velemojstra, komentatorja za ChessBase, je Topalov doslej "na višini". Hvali profilaktično potezo (Tf8) pred izvedbo "programskega" c6.

21.Shf1

K tej potezi pa Marin dodaja vprašaj in klicaj, medtem ko bolj "navijaško" razpoloženi Ian Rogers, komentator za USCF (Ameriško šahovsko zvezo), kar molči... Strateške nianse, ki jih navaja Marin so prepričljive: Kamski zanemarja razvoj daminega krila na račun statičnega manevriranja; priporoča 21.Df3, Kh7 (grozilo je Lh6:) 22.b3, c6 23.Le3!
21...c6 22.dc6, Dc6: 23.Se3

Zanimivo, kako različno vidita omenjena komentatorja ta položaj! Marin trdi, da bi Topalov moral odpreti položaj s 23...d5, Rogers pa navaja, da po 23...d5 24.hg6, fg6 25.ed5, Sbd5: 26.Sd5:, Sd5: 27.Le4 "White controls the board." Naj se velemojstri zmenijo, kako in kaj!
23...Kh7 24.Df3, Lc8 25.Td1, Le6
Verjetno kritični trenutek! Kako naj beli okrepi pritisk? Kamski je odgovoril s strateško žrtvijo kmeta, ki jo črni preprosto mora sprejeti:
26.b3!?, Dc3: 27.Ld2, Dc7
Herr Fritz11 je mnenja, da ima po 27...Dc5 beli sicer nadomestilo za žrtvovanega kmeta, a nič več. Šahistom (tudi elitnim velemojstrom, ki so navsezadnje "samo ljudje") je vcepljeno tolikšno spoštovanje do najmočnejše figure, da si je zlepa ne upamo izpostavljati, zato je poteza Topalova pač človeška, "vse preveč človeška", kakor bi rekel Nietzsche!

28.La5, Db8 29.Td2, Sc8 30.Tad1

Zdaj pa je tudi nam, navadnim smrtnikom, jasno, kakšno kompenzacijo ima Kamski za kmeta - Topalova je potisnil v defenzivo, česar pa on zagotovo ne prenaša dobro. Pokojni Tigran Petrosjan bi v takšni poziciji verjetno užival, Topalov pa je začel nemudoma iskati protiigro in si izmislil načrt ogrožanja lovca na a5:
30...b4?
Komentatorji so bili soglasni, da je to slaba poteza, morda celo odločilna napaka. Še najbolj se je te poteze "razveselil" Nigel Short, ki je v komentarju duhovito (čeprav škodoželjno) zapisal, da je s to potezo Topalov "bolgariziral damino krilo"...

31.De2!, Kh8 32.Ld3, Sa7 33.Tc1!, Sb5 34.Lb5: ab5 35.Lb4:, Td7 36.Tc6, Tfd8 37.Dd1, Lf8

Ob materialnem ravnotežju beli povečuje prednost in kmalu bo vnovčil še obresti!
38.Dc2!, Kh7 39.La5 Te8 40.hg6+, fg6

Pasivne črne figure, razsuti kmetje, materialne grožnje - slabo se bo končalo za Topalova, toda upirati se je treba! Kamski bo moral prednost še realizirati...

41.Lc7, Db7 42.Ld6:, Lf7 43.Lb4

Po polurnem premisleku se Kamski vendarle ni odločil za spektakularno potezo 43.Lf8:!, Td2: 44.Dc1!!, čeprav je prav o njej razmišljal. Po lastni izjavi "ni videl", da po 44...Tf8: 45.Tf6:, Dd7 46.Sgf1! Td6 sledi zmagovito 47.Sf5!
43...Lb4: 44.Td7:, Dd7: 45.Tf6:, Te6 46.Sd5, Lf8

47.Tf3!, Kg7 48.Tc3, Ta6 49.Tc7, Dd6 50.De2!

Položaj črnega poka po vseh šivih; zelo estetsko in učinkovito deluje vrnitev trdnjave na c linijo in tematsko zavzemanje sedme vrste.

50...Kg8 51.Db5:, Ta2: 52.Db7, Ta1+ 53.Kh2, Ld5: 54.ed5, Df6

Šahovski stroji, ki smo jih med partijo imeli zagnane, so takoj pokazali 55.Kh3 s +3.00 in več za belega, a celo velemojster kalibra Kamskega je potegnil varno:

55.Dc8, Dh4+ 56.Dh3, Dh3:+ 57.Kh3:, Td1 58.Se4!

in Topalov se je še upiral skoraj dvajset potez v brezupno izgubljenem položaju. Ali ni bila to sploh (ne samo v dvoboju) prva zmaga Kamskega nad Topalovom? Prva in veličastna!

Nova Gorica je komaj še hit (HIT?!)

Moja Nova Gorica pred štirimi leti

Tokrat za uvod v šahovski prvi osebi ednine. Po dogovoru s prijaznimi organizatorji so mi leta 2005 dovolili (za nekoliko višjo prijavnino) udeležbo na A turnirju HIT Open. In sem začel - z veliko rokado: A. Šarić, S. Štajner in V. Srebrnič so brez posebnega truda, premagal sem se kar sam, dosegli "easy points" proti meni. Ko sem pregledoval te partije, mi predvsem ni bilo jasno, kako sem skazil položaj proti mednarodnemu mojstru A. Šariću (vmes je že postal velemojster), v katerem sem tako rekoč že prestal najhujše v Stonewallu:

Po "preprostem" 19...bc5 20.dc5, Df6 21.Df6:, gf6 22. Lf1, Se5 23. Le5: fe5 24. b4 (24.Te5:, Sd7 25. Te1, Tab8 26.Ta2, f4!), Sd7 in črnemu očitno ni hudega! Namesto preprostih potez je sledilo nepotrebno zapletanje z 19...Sd7?! 20.ab6, ab6 21.b3?!, g5? (po nepreciznosti s strani belega, bi se zdaj spet lahko boljše odrezal - 21...Sa3 22.cb6, Sb5 23.b7, Tab8 24.Dd2, Tb7: s simbolično prednostjo belega; pravilno bi bilo 21.Ta8:!) 22.Ta8:!, Ta8: 23.Lg5: Dg5: 24.bc4, Df6 25.cb6, Sb6: 26.cd5, ed5 in počasi sem se začel utapljati...

Po takem startu se je zelo težko pobrati. V četrtem krogu sem s "tresočo roko" igral proti italijanskemu veteranu Stanticu, ki me je s črnimi figurami v otvoritvi kar pošteno nadigral.

Darko Špelec-Severino Stantic, X. HIT Open

1.d4, Sf6 2.Lg5, d5 3.Sc3(?)

Vprašaj v oklepaju je namenjen samo meni, ker na Veresova sploh nisem bil pripravljen.

3...Lf5 4.Sf3, Se4!

Zanimiv hibrid med Trompovskim in Veresovom - kam z lovcem? Ker je nasprotnik verjetno pričakoval 5.Lf4 s približno enako igro, sem se odločil za objektivno slabotnejšo potezo, ki ima večji dinamični potencial.

5.Lh4, f6!? 6.e3, h5!

Po treh zaporednih porazih sem v četrtem krogu zapravil bele figure v pičlih petih potezah! Z naslednjo potezo sem začel boj za izenačenje z belimi figurami...

7.h3, g5 8.Lg3, Sg3: 9.fg3, e6 10.Ld3, Ld6 11.Kf2

11...Lh7?!

Če se je črni hotel izogniti "kuštranju kmetske postavitve", je bil seveda v zmoti: po 11...c6 12.Lf5:, ef5 je črni OK - celo 11...Ld3: 12.Dd3:, c6 13.Dg6+, Kd7 gre v korist črnega...

12.Lh7:!, Th7: 13.e4, c6 14.Te1, Le7?

To pa je že napaka! Beli (končno!) prevzema iniciativo.

15.ed5, ed5 16.Dd3, Tg7

17.Sd1!

Skakač je zagledal "krater" na polju f5!

17...Kd7 18.c4?!, Kc7?! 19.Se3, Lf8 20.Sf5

Zavzemanje tega polja deluje zgolj optično; konkretna presoja daje prednost potezi 20.cd5!, cd5 21.g4!, hg4 22.Sg4:, Sc6 23.Df5, Le7 24.Se3 s popolno dominacijo belega. Dobro igrati šah res ni preprosto...

20...Td7?! 21.c5, Sa6 22.Tac1, Tc8 23.a3, Kb8 24.b4, Sc7 25.Te2, Se8 26.a4, Sg7 27.Tce1, Dc7 28.Sg7:, Tg7: 29.Df5, Df7 30.Te6, Dg6

Beli je dosegel znatno prednost h kateri dodaja še material...

31.Tf6:, Df5: 32.Tf5:, Le7 33.Te6!, Th8 34.Se5, Thh7

35.b5, cb5 36.ab5, Kc7 37.b6+, ab6 38.cb6+, Kd8

Kar nekaj časa sem potreboval za najbolj eleganten zaključek:

39.Ke2!

...in kakor koli bo črni nadaljeval - sledi Tf1-a1-a8 ob nebogljenosti črnih figur, ki ju bela trdnjava na e6 in skakač na e5 povsem onemogočata.

Po tej zmagi sem dobil (saj si lahko mislite) še tri italijanske krompirje! Prav "neverjetno", kako in kaj vse sem izgubljal...

Na levi je položaj iz partije z Marcellom Astengom, ki je seveda nisem dobil, niti remiziral. V časovni stiski zaradi "iskanja lepote" sem zapravil vse in celo spregledal polpotezni mat! Na desni pa kritičen trenutek v divjem spopadu z Diegom Cherinom. Oba sva porabila gromozanske količine časa že v otvoritvi, ki sem jo speljal iz teoretskih tirov v neznano. Bil sem na potezi (črni), "samo" logična zadnja razvojna poteza je še manjkala (Ld6) in imel bi polno nadomestilo...

Naj končam to šahovsko "jeremiado" še s partijo z makedonskim FM Ljubomirom Ilićem, da bo dokončno jasno, kakšen mojster skaza sem!

Darko Špelec-Ljubomir Ilić, X. HIT Open

1.e4, c5 2.Sf3, e6 3.d3!?, Sc6 4.Sbd2, Sf6 5.g3, d5 6.Lg2, Le7 7.0-0, 0-0 8.e5, Sd7 9.Te1, Dc7 10.De2, b5 11.Sf1, a5 12.h4, Sd4

Težko bi rekel, da je beli sploh kaj dosegel! Moj nasprotnik je izvajal poteze skoraj bliskovito, jaz sem jih pa le stežka "trgal" od sebe...

13.Sd4:, cd4 14.Lf4, La6 15.Sh2, Tfc8

Večno vprašanje središnjice: s katero trdnjavo kam? Kolikor se spominjam, je imel Ilić že precejšnjo časovno prednost. Pred očmi sem imel "fischerovsko" žrtev lovca na d5, nisem pa vedel, kdaj bi bilo najugodnejše in kako potem nadaljevati. Nisem si še "upal" udariti, zato sem prej odigral

16.Tec1, b4 17.Ld5:

Po tej potezi se je nasprotnik zamislil in iz govorice telesa je bilo videti, da me je nehal podcenjevati. Ne vem, koliko cigaret sem pokadil pred turnirsko dvorano - čakajoč na odgovor. Časovna prednost je kopnela, ko je naposled le potegnil, mi je postalo jasno, da ga je zapustila samozavest.

17...Lb7?! 18.Lb7:, Db7: 19.Sf3, Lc5 20.Sg5, h6 21.Se4, Sf8

Nekaj plašnih potez in krepko sem zagrabil priložnost. Razmišljal sem o 22.Lh6:, 22.Dg4, 22.Dh5, spet razsipaval čas in se odločil za slednje:

22.Dh5, Sh7 23.Dg4, Kh8 24.De2, Le7 25.g4, Dd5 26.g5, f5?

Od plašnosti do panike ni predaleč. In spet sem bil na vrsti za "mozganje". Vzeti z "e" ali "g" kmetom? Jejhata, jejhata, čas pa teče. Iščem, tuhtam - in se odločim:

27.Sd6!?

Poteza sploh ni slaba...časovno pa sem bil spet slabši...

27...Ld6: 28.ed6, hg5 29.hg5, Ta7 30.Te1, Sf8 31.Dh5+, Kg8 32.g6, Ta6

Saj ne bo težko uganiti, da te težko prigarane prednosti nisem realiziral! Najbolj jasno vodi v zmagovit položaj 33.Te5!, a tudi moja poteza še ni izpustila odločilne prednosti:

33.Te2, e5 34.Te5:??

Zdaj pa je to "strašen spregled", ker pade prej tako nedosegljiv kmet na g6! No, te partije vsaj izgubil nisem, a remi je bil občuten kot poraz...

Naj bo dovolj. V zadnjem krogu sem nekako zblefiral Barbaro Jaracz, čeprav sem bil po otvoritvi "pečenka". Takšna je bila moja novogoriška epizoda. V splošnem je bil turnir dobro organiziran, le tisti na repu smo se nekoliko tiščali; zelo udobno so sedeli samo na nekaj prvih deskah - oba turnirja A in B sta bila kar dobro zasedena. Na to je moj "cimer" v študentskem domu lakonično pripomnil: Boljše igraj in boš lahko bolj udobno sedel!

XIV. HIT Open 2009

Spremljal sem letošnji turnir s posebnim zanimanjem. Pravzaprav nič tragičnega, vsaj meni se ne zdi, da je bilo na A turnirju tako malo igralcev - škoda le, da so bili neparni... Veselil sem se dveh velemojstrskih skalpov mladega Petra Kokola, "starega" znanca še iz njegovih cicibanskih časov. Iskrene čestitke k osvojenemu balu za mednarodnega mojstra! Upam, da ne bo (pre)dolgo ostalo pri tem... Ne glede na morebitno razočaranje organizatorjev zaradi vse slabše udeležbe...je bil turnir z zmago Pavasoviča in drugim mestom Leniča vendarle zelo uspešen za slovenski šah. Razumem, da je težko, zelo težko organizirati mednarodni turnir, toda ob treh "kapitalnih" sponzorjih (HIT, Nova KBM, Mestna občina Nova Gorica) je res nenavadno - kriza sem in tja, recesija dol in še bolj dol! - da je nagradni fond precej skromen. Za šah je bilo vedno malo denarja in dejstvo je, da sponzorski denar za šah ne moremo primerjati z astronomskimi vsotami, ki jih isti sponzorji dajejo za druge športe in dejavnosti. V Sloveniji še vedno vztraja "drobtinčarstvo", kar se tiče sponzoriranja šaha in marsikomu je to pač normalno. Prej bi temu lahko rekli patologija normalnosti. Treba bo še kaj postoriti za družbeni ugled šaha, če hočemo, da bodo sponzorji bolj odvezali mošnje!

Gibraltar in Nova Gorica

Gibtelecom in HIT Open 2009

Kaj pa imata skupnega ta šahovska dogodka? Pravzaprav ničesar! Samo približen termin izvedbe. Vse drugo pa... V Novi Gorici sem že igral, precej neuspešno, kakopak - o Gibraltarju pa lahko zaenkrat samo sanjam, mogoče le kdaj.

Moj edini šahovski mentor, profesor Nikola Hočevar, svetovni popotnik in še pri skoraj osemdesetih letih zelo soliden MK, mi je povedal zabavno zgodbo v zvezi z Gibraltarjem. V "davnih" časih Peterletove vlade je klical na slovensko zunanje ministrstvo. Na vprašanje glede vize za Gibraltar je dobil resen odgovor, da s Španijo (??!) teh stvari še nimajo urejenih... No, to so bili še časi, ko naši prvi "osamosvojitelji" niso vedeli, da je oznaka SL že rezervirana za Senegal, zato so najbolj nacionalno ozaveščeni avtomobilisti morali trgati nalepke SL iz zavedne pločevine in jih nadomeščati s SLO... V tistem času še ni bilo turnirja Gibtelecom, Gibraltar pa je bil takrat (pravzaprav od leta 1704, ko so Angleži - španska nasledstvena vojna - napadli v času popoldanske sieste, formalno pa od 1730 po mirovni konferenci v Utrechtu!) in je še danes seveda del Združenega kraljestva, skratka - angleška kronska kolonija. A kdo bi od politikov in uradnikov pričakoval resno znanje?!?

Vrnimo se k šahu: Od leta 2003 (po referendumu leto prej, na katerem se je 99% "gibraltarcev" odločilo za ohranitev statusa) so organizirani turnirji pod glavnim pokroviteljstvom gibraltarskega Telekoma. Tudi moj mentor, čika Pajo, kakor prof. Hočevarja kličemo njegovi bivši dijaki in šahovski prijatelji, se je udeležil enega izmed njih (posebej mu je ostalo v spominu srečanje z indijsko lepotico, velemojstrico T. Sadchevo, čeprav se ji je neuspešno upiral...) leta 2007. Zelo malo slovenskih šahistov se je doslej odločilo za ta zanimiv turnir. Turnirjev je v resnici več. Letos jih je bilo kar pet: poleg glavnega (Gibtelecom Masters - odprti turnir z zvezdniško zasedbo pri vrhu in amatersko na dnu) še dva amaterska in dva Challengers turnirja - do ratinga 2200, nekakšna spremljevalna B in C turnirja. Med rednimi gosti so tudi nekateri angleški velemojstri. Zame še posebej zanimiv gost - Jon Speelman, ki sem ga spoznal v Mariboru pred tridesetimi leti.
Takrat je postal velemojster, pozneje sva si še dopisovala; ko sem služil rajnko JLA, se je cela četa veselila čeka iz Anglije (pošteno smo ga zapili!). Morda se mi bo le posrečilo ponovno snidenje na Gibraltarju kdaj v bližnji prihodnosti!...

Letos je na Gibtelecom Masters igral ukrajinski velemojster ob slovenski zastavi - Aleksander Beljavski. Nekaj časa je bil celo "v igri" za sam vrh. Na koncu je po dodatnem dvoboju zmagal ruski elitni velemojster Peter Svidler. Beljavski je v partiji proti Kotroniasu izvedel studiozno potezo:

41.b6, Td8


Zakaj ne 41...Td4+ 42.Kb5?, Ta4: 43.Ka4:, e3 44.b7, e2 45.b8D, e1D s kmetom več v damski končnici? Kdor pozna slavno študijo Saavedre, pozna tudi odgovor! Po šahu bi namreč sledilo 42.Kc5!, Ta4: 43.b7, Ta5+ 44.Kc4, Ta4+ 45.Kc3, Ta3+ 46.Kb2 in črni ne more preprečiti promocije v damo!
42.Kc5, Tc8+ 43.Kd6, Td8+ 44.Kc7, Td2 45.Te4:, Tg2: 46.Tb4, Tc2+ 47.Kd6, Td2+ 48.Ke5:, Te2+ 49.Kd6, Td2+ 50.Kc6, Tc2+ 51.Kb5, Tc8 52.b7, Tb8 53.Kc6 in črni se je predal.


Problem je "samo" v tem, da ni povsem jasno, ali beli v položaju po promociji dame (v neodigrani varianti po 41...Td4+ 42.Kc5, Ta4: itd.) lahko zmaga?! Sta podobnosti s študijo nasedla oba velemojstra?? Preverite sami!

Gibraltar s pogledom na Tarikovo goro, po kateri se kronska kolonija tudi imenuje

In zakaj sem povezal Gibtelecom s HIT Novo Gorico?! Pravzaprav humoristično! Primerjal sem nagradne fonde turnirjev in prišel do zanimivih rezultatov. Na "močnejšem" amaterskem turnirju (rating tekmovalcev pod 1700!) je bil nagradni fond višji od A turnirja v Novi Gorici!!
Ne morem si kaj, da ne bi pritegnil mnenju mednarodnega mojstra Domna Krumpačnika (s katerim se sicer - kakor je znano - v marsičem ne strinjam), ki je v odgovoru na precej naivno vprašanje "Kje so slovenski mojstri?", zapisal: "Nikakor pa si marsikdo ne želi narediti vsaj 300 EU stroškov za to, da bi za tem lahko ob dobri igri (moj poudarek) kandidiral za nagrado okoli 100 EU." To ni neobjektivna kritika "skromnosti" nagradnega fonda, le zdi se mi, da bi organizatorji mednarodnih odprtih turnirjev (kolikor jih je sploh še ostalo!) lahko premogli toliko dobrega okusa, da ne bi razpisovali takšnih posmehljivih nagrad, ki pritičejo lokalnim ali še prej enodnevnim "pospešenim" turnirjem. Mar bi razpisali glavne tri ali pet nagrad, ostale pa po kategorijah glede na performance oziroma po starostnih skupinah, kakor pač. Smešno in sramotno pa je, če je za celo odlično igro (vsi pač ne morejo zmagati ali biti tik pod vrhom) kakšen velemojster, mednarodni ali "samo" mojster nagrajen z - bruto?! - drobižem! Brutalno...ali bolje - butalsko!
O samem turnirju HIT Open 2009 pa v naslednjem prispevku.

Zaljubljenost mine(va)??

Predgovor in zagovor

Nekaj besed v prvi osebi ednine: po prestanem srčnem infarktu, uspešnem posegu imenitne zdravniške ekipe v mojo notranjost in delni rehabilitaciji sem razmišljal o tem, da bom tokrat "zares" pustil šah... Saj ne, da bi bila to kakšna izguba za šah! Predvsem igranju šaha bi se naj odpovedal - zaradi stresov, ki bi se jim bilo pametno izogibati... Te misli so me kar paralizirale in zato sem umolknil tudi v spletnem dnevniku, čeprav se je ta čas veliko dogajalo in je bilo še preveč snovi za pisanje. Vmes je števec let premaknil številčnico na 50. In kaj? Po neplodnih monologih, tudi "očitkih" prijateljev, kako da ne pišem več, sem se pred nekaj dnevi pogovarjal z Adrianom Mihaljčišinom, ki mi je preprosto rekel: "Uživaj v šahu, kaj pa ti je drugega treba!" Za Abrahama mi je podaril svojo knjigo "Za kulisami šahmatnoj imperii". Branje te knjige mi je pomagalo iz negotovosti, v kateri sem se počutil kot v prisilnem jopiču.
Kako sem sploh pomislil, da bi zaradi zdravstvenega stanja žrtvoval veliko ljubezen do šaha?!
Že prejšnja leta sem na turnirjih hotel preveč dokazovati drugim in sebi (povsem normalno, da sem izgubil že 200 točk ratinga) - mar bi že prej tako razmišljal...

Skratka: poslej bom na turnirjih predvsem u ž i v a l, ne bom se žrl zaradi izgubljenih priložnosti, še prav posebej pa mi je postalo vseeno, koliko točk ratinga bom še izgubil! O šahu in dogodkih v zvezi z njim pa bom še pisal. Vem, da ne v veselje in odobravanje vseh, toliko realizma pa v teh letih že premorem, a po odzivih sklepam, da so moji prispevki marsikomu zanimivi, četudi se z njimi povsem ali sploh ne strinjajo...


Hoogoven, Bewerwijk, Wijk aan Zee, Corus

Od velikih dogodkov sem "zamudil" Corus. Nizozemski šahovski festival je že od leta 1938 do 1999 potekal pod pokroviteljstvom jeklarne Hoogoven. Predvsem za mlajše bralce je potrebna razlaga podnaslova. Ime nizozemskega jeklarskega giganta se je iz Hoogoven spremenilo ob koncu leta 1999 (združitev z British Steel) v Corus. Do leta 1967 so bili turnirji v mestu Bewerwijk, od takrat dalje pa v mestecu Wijk aan Zee.

Wijk aan Zee in Corus v ozadju

Pred in med Drugo svetovno vojno so bili to skromni lokalni turnirji; leta 1946 je bil prvi mednarodni turnir, na katerem sta poleg nizozemskih igralcev nastopila še Stoltz (Švedska) in O'Kelly (Belgija). Turnir je počasi rasel in prerasel hastinški zgled.
Spomnim se, da je pred leti igral na C-turnirju tudi naš Duško Pavasovič, ki je edini premagal zmagovalca skupine, takrat še čudežnega dečka, danes pa tretjega igralca na svetu - Magnusa Carlsena! Tik pred koncem XX. stoletja je Kasparov v Wijk aan Zeeju v fantastični partiji stoletja premagal Topalova...
Tudi letos so bili poleg amaterskih turnirjev, tekmovanj v reševanju problemov in študij ter še česa organizirani trije elitni turnirji. Zanimivo je bilo, kako so na vseh treh turnirjih zmagali "mladi levi", ratinški favoriti pa potegnili precej kratko.

Sergej Karjakin, Fabiano Caruana in Wesley So

Mladi Filipinec So je v skupini C zmagal z naskokom, v B in A skupini pa smo v zadnjem krogu spremljali pravo dramo - Short je z globoko strategijo s črnimi figurami že skoraj stresel iz hlač mladega Caruano, "skoraj" pa ni bilo dovolj; v časovni stiski je najprej zapravil gotovo zmago, potem spregledal še rešilni večni šah in...poslal veliki up italijanskega šaha na A turnir prihodnje leto. Podobno se je v neposrednem spopadu med Kubancem Dominguezom in Ukrajincem Karjakinom odločilo o zmagovalcu skupine A.

Pobliže si bomo pogledali prav odločilno partijo iz skupine B:

F. Caruana - N. Short, Wijk aan Zee 2009, XIII. krog (Katalonska otvoritev)

1.d4, Sf6 2.c4, e6 3.g3, d5(!)

Short je znan po svoji klasični izobrazbi - tudi v šahu. Verjame v trdnost Daminega gambita in se ne boji katalonskih "odcepitvenih teženj"...

4.Sf3, Le7 5.Lg2, 0-0 6.0-0, dc4

Torej "odprta" varianta, ker odpira veliko belo diagonalo a8-h1, na kateri običajno gospoduje beli belopoljec - katalonski lovec - včasih neposredno s pritiskom, včasih bolj rentgensko...

7.Dc2, a6 8.Dc4:, b5 9.Dc2, Lb7 10.Ld2, Ld6(!)

Caruana je takoj vzpostavil materialno ravnotežje, čeprav obstaja tudi gambitna varianta, v kateri beli za kmeta zavzame prostor v središču in s pritiskom kompenzira materialni primanjkljaj. Osnovna zamisel modne variante z 10.Ld2 je preprečevanje ugodne razbremenitve črnega s c5 (grožnja La5). To varianto je zelo učinkovito izkoristil bivši svetovni prvak Kramnik, saj ustreza njegovemu slogu - zagotavlja trajno mikroskopsko prednost z raznimi prehodi v ugodnejše končnice za belega. Shortova reakcija ni po zadnjih priporočilih otvoritvene teorije (skoraj "obvezno" 10...Le4), a je strateško zdrava in logična: profilaktično prepokriva kmeta na polju c7, sprošča polje e7, pripravlja sunek v središče (e5)...

11.Sg5

S potezo seveda ni nič narobe, daleč od tega, da bi jo kdorkoli opredelil kot napako; je pa le antikatalonska in brezbrižnost do "katalonskega lovca" se bo v tej partiji kmalu izkazala v pritisku na bela polja s strani črnega!

11...Lg2:+ 12.Kg2:, Dc8 13.e4, Db7

Fianketo črne dame je poskrbel za varnost njenega veličanstva, obenem prevzema vlogo "domine" na veliki beli diagonali... Črni je v celoti izenačil, morda je celo v minimalni prednosti!

14.Te1, Sbd7 15.Sf3, e5

Možno bi bilo celo 15...Le7!? 16.e5, Sd5 17.Sc3, Sc3: 18.Lc3:, Sb6 in beli se lahko začne truditi za polno izenačenje!

16.Lg5

Morda deluje 16.d5?! zelo prepričljivo, a je strateško slabo, ker bi črni prevzel pobudo s pritiskom na e4, c liniji, morda celo f liniji...

16...ed4 17.Sd4:, Tfe8 18.Sd2, c5

Vzpostavljeno je dinamično ravnotežje, ki ga bo Short z velikim razumevanjem obrnil sebi v prid.

19.Sf5, Lf6 20.b3, Te6 21.f3, Tae8 22.Tad1, Se5 23.Lf4, Sfd7 24.Dc3, h5 25.Se3, Sb6 26.Sdf1, Sg6 27.Lg5, c4

Začetek akcije na daminem krilu, kjer ima črni kmetsko majoriteto; kmalu bo vzvalovila vsa šahovnica!

28.bc4, Dc7 29.Tc1?!, (Sd2 z idejo f4!?) bc4 30.Sf5, Tc8 31.Sd2, f6?! (Se5!?) 32.Le3, Se5 33.Tb1?!, (Ted1) Lc5 34.Lf4?!, Td8 35.Ted1?, g6!

Short je strateško nadigral Caruana; očitno slabo bi bilo 36.Sh6+, Kh7 37.h4, Lf8 oziroma 36.Se3?, Td3 - torej ostaja samo še manjše zlo:

36.Sh4, Ted6!?

Zakaj se je 36...g5!? 37.Le5:, De5: 38.De5:, fe5 39.Sf5, Tc6 zdelo Shortu "prekratko"?

37.Sg6:, Ld4! 38.Da5?!, (Dc2!?) Sg6:!

Šlo bi tudi 38...c3!? z divjimi komplikacijami v korist črnega.

39.Ld6:, Td6: 40.Dh5:?

To bi lahko bila odločilna napaka - približujemo se vrhuncu!

40...Kg7?!

Očitno zadnja poteza pred časovno kontrolo... Po 40...Df7! bi bil beli v velikih težavah.

41.Sf1, c3 42.Tbc1, Sc4 43.f4?

Optimistično in slabo, vendar vodi k taktičnim zapletom, ki so včasih edina rešilna bilka slabše strani.

43...Db7!?

Načelno in dobro, a zakaj ne preprosto 43...Sb2 z odločilno prednostjo?

44.De2, f5 45.Te1, Dc6 46.Df3? Sd2! 47.Sd2:

47...Sh4+??

Ne! Prava lepota se je skrivala v krasnem finalu: 47...cd2!! 48.Tc6:, de1S+ 49.Kf1, Sf3: 50.Td6:, fe4 in črni bi to moral realizirati; morda 51.Ta6:, Se7 52.Te6, Kf7 53.Te4:, Sd2+ 54.Ke2, Se4: 55.Kd3, Lg1 56.Ke4: Lh2:

48.gh4, Tg6+ 49.Kh3, Dd7 50.Dh5, cd2 51.ef5, Th6 52.Dg5, Kf7! 53.Dh6:, Df5:+ 54.Kg3, dc1D 55.Tc1:, Dd3+ 56.Kg4, De2+ 57.Kf5(!!)

Zvita poteza, ki je iztirila Shorta in odločila o zmagovalcu! Kaj pa je tako zvitega, boste vprašali?

Če bi Caruana s kraljem stopil na polje g5, bi prisilil Shorta v (edino!) pravo potezo 57...Db5+ z očitnim ponavljanjem potez, ker ne gre niti 58.Tc5, kaj šele 58.f5?? Le3+ z matom v nekaj potezah! S potezo 57.Kf5 je ponujena zadnja možnost za napako: nujno bi bilo dati šah 57...Dd3+ z večnim šahom...

57...Db5+?? 58.Ke4

Adijo, večni šah, adijo, prvo mesto, adijo, udeležba v skupini A naslednje leto...adijo, pamet!!

Po nepotrebnem je sledilo še

58...De2+ 59.Kd5, Da2:+ 60.Tc4, Lf6 61.Dh7+, Kf8 62.De4, Lh4: 63.Ke6, Kg7 64.f5

in nesrečni Short bi res že lahko predal, vendar si očitno še ni opomogel od šoka...

64....Ld8 65.f6+, Kf8 66.Dd5, De2+ 67.Te4

Cry "enough"!