torek, 24. februar 2009

Spopad v Sofiji (1)

Dvoboj za izzivalca svetovnega prvaka


Čeprav so nam nerazumljive zakulisne igrice FIDE, po katerih se določajo prednostni šahisti s predpravicami za izzivalce svetovnega prvaka, smo se veselili dvoboja med Topalovom in Kamskim. Poenotenje naslova svetovnega prvaka je že dosežek, potrebno bo "le" še postaviti jasen sistem, ki bo zagotavljal "enake možnosti" za vse najboljše, kako postati kandidat za svetovnega prvaka in kako izzivalec. Doslej smo se čudili lobiranju, eksperimentiranju in improviziranju, ki je ponovno prineslo zmedo, nezadovoljstvo in prepire...
Topalov je trenutno šahist z najvišjim ratingom, kar ga nedvomno "legitimira" za kandidata, Kamski pa si je svoj status kandidata zagotovil po (že ukinjenih!) pravilih same FIDE. Že lanski dvoboj med Kramnikom in Anandom je bil formalno pravzaprav odveč, saj si je Anand naslov že priigral. Še dobro, da je kljub vsemu prišlo do tega dvoboja - ne glede na to, da je šlo za "uslugo" Kramniku! Potemtakem je "usluga" Topalovu precej manjša, upajmo, da tudi zadnja pred uvedbo enotne formule, ki bo onemogočila kakršne koli privilegije in samovoljno prirejanje pravil....

Po prvi partiji dvoboja v Sofiji sem imel mešane občutke. Kamski je z "lahkoto" remiziral: kdo je sploh favorit?! Ratinško seveda Topalov, toda s Kamskim ne bo enostavno! Že druga partija je postregla s takšnim in tolikšnim presenečenjem, da je marsikomu, ne samo nam, ljubiteljem, spodnesla vnaprejšnja stališča in postavila vprašaj na predvidljivost presoje o možnem poteku in izzidu dvoboja. Postalo je očitno, da je Topalov boljše pripravljen - predvsem psihološko! Morda bo "nepotreben" poraz v drugi partiji, v kateri je hotel Kamski (dokaj naivno) za šahovnico ovreči skrbno pripravljeno presenečenje, se zavlekel v časovno stisko in seveda izgubil - odločil o izzivalcu svetovnega prvaka?! Tretja partija je spet "vzpostavila ravnotežje" na precej visokem nivoju. Teoretski duel v Gruenfeldovi obrambi je nesporno dobil Kamski, vodstvo Topalova pa je le ostalo. Tako je šele v četrti partiji Kamski prišel do besede s svojim presenečenjem na presenečenje...

Kamski-Topalov, Sofija 2009, 4. partija dvoboja


1.e4, e5
Tudi v lanskem dvoboju med Kramnikom in Anandom, v katerem je Anand "potrdil" naslov svetovnega prvaka, je imelo skoraj odločilno vlogo delo "štaba" v predpripravi repertoarja presenečenj! Topalov slovi po svoji brezkompromisni "sicilijanski" usmerjenosti, za ta dvoboj pa je s sodelavci pripravil precej mirnejši način igre s črnimi figurami.
2.Sf3, Sc6 3.Lb5, a6
V drugi partiji tega dvoboja je Topalov Kamskega ponovno presenetil najprej s 3...Sf6, po 4.0-0 pa še bolj s 4...Lc5!? Seveda te variante sedaj ni hotel ponoviti, čeprav...čeprav je s takšno nepričakovano logiko Anand praktično premagal Kramnika - ponovil je pripravljeno presenečenje in še enkrat zmagal!
4.La4, Sf6 5.0-0, Le7 6.Te1, b5 7.Lb3, d6 8.c3, 0-0 9.h3, Lb7
Varianta ruskega velemojstra Zajceva, torej, ki je dosegla vrhunec popularnosti na najvišjem možnem nivoju v dvobojih za svetovnega prvaka med dvema K-jema: Kasparovom in Karpovom!
10.d4, Te8 11.Sbd2, Lf8 12.Sg5!?
Kamski noče v glavno varianto; kot da bi s tem zabrusil Topalovu: evo, tudi tebi presenečenje... Poteza je "zelo stara" in skoraj pozabljena. Pritisk na oslabljeno polje f7 prisili črnega v nekoliko nespretno postavitev trdnjave; poleg tega vse kaže, da s tem izpadom skakača beli ohranja vse strateške prednosti belega v tej obrambi, ki jo je že stari Tartakower opisoval kar s "španskimi mukami" z asociacijo na inkvizicijsko mučilno orodje, imenovano "španski škorenj" (ta rekvizit sem videl v muzeju mučilnih naprav v Krakowu - notranjost takega škornja je hudo nazobčana...)!
12...Te7 13.d5, Sb8 14.Sf1, Sbd7 15.Sg3, g6

Brskanje po šahovskih bazah je dalo takšen rezultat: ta položaj na šahovnici so imeli pred sabo samo štirje šahisti, dva, za katera še verjetno niste slišali (tudi jaz ne) Nicolae Lorentz iz Romunije in Khaldun Yunalms iz Turčije (Balkaniada, 1982) ter ukrajinska šahovska velikana Romanišin in Beljavski na 47. prvenstvu Sovjetske zveze v Minsku 1979 leta! Obakrat sta zmagala igralca z belimi figurami in v obeh partijah je beli (Romanišin in Lorentz - jasno, kdo je koga posnemal...) nadaljeval s 16.Le3. Ker je Kamski nadaljeval drugače, je treba zapisati, da je njegova poteza teoretska novost - po tridesetih letih!
16.Lc2
Jasno, da hoče lovec "rentgenizirati" oslabljena polja pred črnim kraljem. Tip pozicije, s katero bo moral živeti Topalov, mu skoraj zagotovo ne ustreza. V glavni varianti Zajceva bi se počutil veliko bolj prijetno.
16...h6 17.Sf3, Sb6 18.h4
Zanimivo, da je ta bajonetni izpad - pozicijsko orožje: črni bo moral slej ko prej začeti s protiigro v središču (izvedba "osvobodilne" poteze d5 brez hujših posledic bo pri tem ključna) in beli bo potem lahko nadaljeval s pritiskom na slaba bela polja s h5; standardna strategija v takšnih položajih. Španski škorenj je že začel stiskati...
18...Dd7 19.Sh2, Lg7 20.h5, Tf8

Po mnenju Mihaila Marina, romunskega velemojstra, komentatorja za ChessBase, je Topalov doslej "na višini". Hvali profilaktično potezo (Tf8) pred izvedbo "programskega" c6.
21.Shf1
K tej potezi pa Marin dodaja vprašaj in klicaj, medtem ko bolj "navijaško" razpoloženi Ian Rogers, komentator za USCF (Ameriško šahovsko zvezo), kar molči... Strateške nianse, ki jih navaja Marin so prepričljive: Kamski zanemarja razvoj daminega krila na račun statičnega manevriranja; priporoča 21.Df3, Kh7 (grozilo je Lh6:) 22.b3, c6 23.Le3!
21...c6 22.dc6, Dc6: 23.Se3

Zanimivo, kako različno vidita omenjena komentatorja ta položaj! Marin trdi, da bi Topalov moral odpreti položaj s 23...d5, Rogers pa navaja, da po 23...d5 24.hg6, fg6 25.ed5, Sbd5: 26.Sd5:, Sd5: 27.Le4 "White controls the board." Naj se velemojstri zmenijo, kako in kaj!
23...Kh7 24.Df3, Lc8 25.Td1, Le6
Verjetno kritični trenutek! Kako naj beli okrepi pritisk? Kamski je odgovoril s strateško žrtvijo kmeta, ki jo črni preprosto mora sprejeti:
26.b3!?, Dc3: 27.Ld2, Dc7
Herr Fritz11 je mnenja, da ima po 27...Dc5 beli sicer nadomestilo za žrtvovanega kmeta, a nič več. Šahistom (tudi elitnim velemojstrom, ki so navsezadnje "samo ljudje") je vcepljeno tolikšno spoštovanje do najmočnejše figure, da si je zlepa ne upamo izpostavljati, zato je poteza Topalova pač človeška, "vse preveč človeška", kakor bi rekel Nietzsche!
28.La5, Db8 29.Td2, Sc8 30.Tad1

Zdaj pa je tudi nam, navadnim smrtnikom, jasno, kakšno kompenzacijo ima Kamski za kmeta - Topalova je potisnil v defenzivo, česar pa on zagotovo ne prenaša dobro. Pokojni Tigran Petrosjan bi v takšni poziciji verjetno užival, Topalov pa je začel nemudoma iskati protiigro in si izmislil načrt ogrožanja lovca na a5:
30...b4?
Komentatorji so bili soglasni, da je to slaba poteza, morda celo odločilna napaka. Še najbolj se je te poteze "razveselil" Nigel Short, ki je v komentarju duhovito (čeprav škodoželjno) zapisal, da je s to potezo Topalov "bolgariziral damino krilo"...
31.De2!, Kh8 32.Ld3, Sa7 33.Tc1!, Sb5 34.Lb5: ab5 35.Lb4:, Td7 36.Tc6, Tfd8 37.Dd1, Lf8
Ob materialnem ravnotežju beli povečuje prednost in kmalu bo vnovčil še obresti!
38.Dc2!, Kh7 39.La5 Te8 40.hg6+, fg6

Pasivne črne figure, razsuti kmetje, materialne grožnje - slabo se bo končalo za Topalova, toda upirati se je treba! Kamski bo moral prednost še realizirati...
41.Lc7, Db7 42.Ld6:, Lf7 43.Lb4
Po polurnem premisleku se Kamski vendarle ni odločil za spektakularno potezo 43.Lf8:!, Td2: 44.Dc1!!, čeprav je prav o njej razmišljal. Po lastni izjavi "ni videl", da po 44...Tf8: 45.Tf6:, Dd7 46.Sgf1! Td6 sledi zmagovito 47.Sf5!
43...Lb4: 44.Td7:, Dd7: 45.Tf6:, Te6 46.Sd5, Lf8

47.Tf3!, Kg7 48.Tc3, Ta6 49.Tc7, Dd6 50.De2!
Položaj črnega poka po vseh šivih; zelo estetsko in učinkovito deluje vrnitev trdnjave na c linijo in tematsko zavzemanje sedme vrste.
50...Kg8 51.Db5:, Ta2: 52.Db7, Ta1+ 53.Kh2, Ld5: 54.ed5, Df6

Šahovski stroji, ki smo jih med partijo imeli zagnane, so takoj pokazali 55.Kh3 s +3.00 in več za belega, a celo velemojster kalibra Kamskega je potegnil varno:
55.Dc8, Dh4+ 56.Dh3, Dh3:+ 57.Kh3:, Td1 58.Se4!
in Topalov se je še upiral skoraj dvajset potez v brezupno izgubljenem položaju. Ali ni bila to sploh (ne samo v dvoboju) prva zmaga Kamskega nad Topalovom? Prva in veličastna!

Ni komentarjev: