Zaljubljen v šah

Goljufanje nekoč in danes

2009-03-03T14:29:00.009+01:00

Od straniščnih do letaliških afer in dalje...

Ta hip se ne spomnim, kdo je pisal o šahu kot pravični igri, v kateri si odvisen od svojega znanja, domišljije, spretnosti, vzdržljivosti, živcev... Pravična igra, ker si - z nekaj besedami - sam odgovoren za svoje odločitve, nihče ti ne more pomagati. (K temu pripomorejo tudi stroga pravila, ki jih mladim začetnikom predstavljamo v obliki krilatic: dotaknjeno-premaknjeno, izpuščeno-izvršeno!) Vemo, kako je s tem: posvetovanja o morebitnih potezah med še igranimi partijami so del "šahovske folklore" in jih je praktično nemogoče izkoreniniti. Verjetno ima vsak od nas takšne ali drugačne izkušnje s temi "pojavi", ki postavljajo pod vprašaj, imenujmo ga - šahovsko načelo pravičnosti...? Moje osebne izkušnje menda niso ekstremne; poznam šahiste, ki jim je resnično izpod časti kakršnokoli analiziranje ali splošno pogovarjanje o aktualnih partijah, poznam pa tudi takšne, ki brez "analitičnega čvekanja" ne vzdržijo - vse do mojstrskega nivoja in še čez!

Anekdota: pred par leti sem na turnirju v tujini igral zanimivo partijo z nekoliko močnejšim nasprotnikom. Dokaj hitro sem zapustil uhojene teoretske poti, nasprotnik (mladi Nemec) mi je kmalu po otvoritvi ponudil remi. Ponudbo sem po kratkem razmisleku zavrnil, čeprav bi zaradi razlike v ratingu pridobil jaz, a partija me je preveč zanimala. V središnjici prevzamem pobudo, pritisnem. Jasno mi je, da sem dosegel znatno prednost, nekoliko pa mi je začel popuščati občutek za nevarnost. Nasprotnik se je za precej časa poglobil, vrnil sem se iz "kadilnice", nasprotnik še vedno tuhta - tedaj pride mimo znanec (mednarodni mojster), me diskretno potegne stran in mi na varni razdalji prišepne: "Če bo tvoj nasprotnik zdaj potegnil to-in-to, si pečen, nisi videl?" Planem nazaj k partiji, preverjam in prevzema me obup. Očitno je imel MM prav, prekleto! Medtem ko še enkrat preizkušam nekajpotezni niz, nasprotnik samozavestno potegne prav potezo, na katero sem bil opozorjen. Kri mi je bušnila v glavo, vse sem še tretjič preveril in - podpisal kapitulacijo! Nasprotniku ni bilo do post mortem analize, zato sem se "obdukcije" lotil kar sam. Seveda bi se lahko izognil tej edini pasti in udobno zmagal, toda bolj ko sem bolščal v zaključno pozicijo, v kateri sem se predal, bolj se me je polaščala groza...pa kaj si ti nor! Na šahovnici sem izvedel poteze "kombinacije" zaradi katere sem predal, našel ovrženje in ugotovil, da sem se predal v boljšem položaju!! Po končanem krogu sem poiskal znanca-eksperta in mu prepovedal, da še kadarkoli spregovori z menoj med igrano partijo...

Kdor le površno pozna šahovsko zgodovino, pravzaprav zgodovino šahovskih tekmovanj, ve, da so se tekmovalna (turnirska) pravila spreminjala. Pa ne vedno v korist načela šahovske pravičnosti! Še pred obdobjem, ki ga je naš Vidmar nostalgično poimenoval "Goldene Schachzeiten" (njegova knjiga s tem naslovom še ni prevedena v slovenščino), je veljalo za nedopustno, da bi pred nadaljevanjem prekinjene partije igralca analizirala partijo. V začetku XX. stoletja so se pravila liberalizirala in igralcem je že bilo dovoljena analiza prekinjene partije. Kot zanimivost naj navedem, kako se je celo fanatično pošteni Akiva Rubinstein znašel in pretental takratna pravila. Kuvertiral je napačno (nemogočo) potezo, ker je vedel, da bo zaradi tega kaznovan s tako imenovano kazensko potezo s kraljem. Čemu? Vedel je, da ga k zmagi vodi prav poteza s kraljem, ni pa imel dovolj časa, da bi ugotovil, katera poteza s kraljem je prava. Ob prekinitvi je položaj temeljito preanaliziral in seveda našel pravo potezo s kraljem...

V drugi polovici XX. stoletja se je stanje na tem področju še poslabšalo. Izredno vlogo so dobili sekundanti in štabi, ki so čez noč analizirali prekinjene partije. Vse po pravilih in v mejah zakona, a moralno sporno in v frontalnem spopadu z načelom šahovske pravičnosti. Ukinitev prekinjenih partij se je spet približala načelu pravičnosti, kar hitro po tem pa se je pojavila nova nevarnost: uporaba, ne, zloraba zelo zmogljivih šahovskih programov za pomoč med partijo.

Stranišča in drugi neposvečeni kraji

V straniščih se je že pred Fritzi in Ribkami marsikaj dogajalo - ne mislim glede na osnovni namen straniščnega prostora! O nekem našem šahistu (rang MK) so krožile govorice, da je opremljen z listki, na katerih je imel zapisane otvoritvene variante, in jih preverjal v straniščni kabini. "Prijatelji" so tam drug drugemu pomagali z nasveti etc. Nekaj tega verjetno še obstaja, toda največji problem sodobnega goljufanja so očitno zlorabe elektronskih naprav za pomoč med igranjem partije. Ugotovljenih je že kar nekaj zlorab - predvsem na tako imenovanih odprtih turnirjih, goljufe (šahiste nižjega, nemojstrskega ranga) pa so zalotili pri nečednih dejanjih največkrat zaradi sumljivega nesorazmerja med njihovo realno močjo in rezultati proti veliko močnejšim nasprotnikom. Kolikor vem, niso še nobenemu šahistu višjega ranga dokazali zlorabo šahovskih programov - dokazali pa so že veliko lažiranja rezultatov, kupovanja točk za norme ali naslove, celo fiktivne (neodigrane) turnirje... Znana je sramotna epizoda o vrhunskem romunskem "velemojstru", ki je bil pred nekaj leti povabljen tudi na Vidmarjev memorial, kjer se je iz partij videlo, da komaj dosega nivo prvokategornika - ni znal remizirati elementarne trdnjavske končnice (pravilo šeste vrste). Naslov so mu pozneje seveda odvzeli.

Na vrhunski ravni so se sprožile - nedokazane! - govorice o goljufanju najprej v zvezi s Topalovom-Danailovom (prisotnost Danailova z obveznim GSM aparatom na Topalovu vidnem mestu z razdelanim sistemov znakov...). In še toliko bolj po zmagi v San Luisu, kjer se je začelo govoriti o nekakšnem čipu, ki naj bi ga imel Topalov "vgrajenega" - po lastni humorni izjavi nikjer drugje kot tam, kjer hrbet izgubi spodobno ime. In smo se spet približali stranišču!

Toiletgate v Elisti

Izbruh največjega šahovskega škandala XXI. stoletja je povezan s "šahovsko republiko" Kalmikijo v glavnem mestu Elisti. Dvoboj med Kramnikom in Topalovom se bo še dolgo pomnil tudi po odkritem UTP mrežnem kablu na stranišču! Prosluli menedžer Topalova - Danailov - je prešel v protiofenzivo: zakaj ne bi napadel z orožjem, s katerim so napadli tudi njega z nedokazanim sumnjičenjem o goljufanju! Zapečatili so Kramnikovo stranišče; po protestih in zahtevo po prostem dostopu do stranišča, izgubljeno partijo brez boja, nekakšnim straniščnim kompromisom - sta Danailov in Topalov dvoboj v tie breaku vendarle izgubila. Še danes pa se piše in opominja na "veliko prevaro" v Elisti (predvsem v Bolgariji!). Že takrat je bil uporabljen "argument" sovpadanja potez s prvo ali drugo izbiro zmogljivih šahovskih motorjev. Danailov je statistično "dokazoval" sovpadanje Kramnikovih potez s prvo izbiro šahovskega programa s polnim imenom Fritz9! Kdor se le malo spozna na delovanje šahovskih motorjev, zagotovo ve, koliko časa potrebujejo celo najboljši programi za izbiro najboljše poteze v določeni globini iskanja. Pa tudi, kako smešen je "argument sovpadanja" pri forsiranih nizih, razumljivih celo nam, amaterjem. In tako smo iz straniščnega torišča pred kratkim poleteli v univerzalno področje, ko sumničenje postaja argument za obtožbe...

Aeroflotgate

Na srhljivo močnem odprtem turnirju Aeroflot Open je letos zgodba o domnevnem goljufanju dobila novo poglavje z obtožbo elitnega velemojstra Mamedžarova, da si je (še) neelitni velemojster Kurnosov očitno pomagal s šahovskim programom, ker je

odbil ponudbo remija elitnemu velemojstru (?)

po "vsaki" potezi odhajal od partije

sovpadanje s prvimi izbirami programa Ribka preveliko

Mamedžarov je izgubil v miniaturi, na katero gotovo ni mogel biti ponosen. Kako si je Kurnosov dovolil zavrniti ponudbo remija takšne zvezde? Samovšečnost, s katero je Mamedžarov utemeljeval svojo obtožbo, "užaljen" odstop s turnirja in vsa njegova "argumentacija" ne vzbuja simpatij, zagotovo pa ničesar ne dokazuje. Po (javnem) odgovoru Kurnosova, ki je verjetno prepričal še zadnje dvomljivce, je Mamedžarov še enkrat ponovil nesmiselne samoljubne argumente! In se vprašamo: kam to vodi? Ali lahko brez nadaljnjega (po porazu, kajpak!) obtožujemo nasprotnike, da goljufajo, ne da bi nam bilo to potrebno resno dokazati - zgolj na osnovi bolj ali manj (ne)utemeljenega suma?! Težki časi nas čakajo...

Topalov je izzivalec Ananda

2009-02-28T08:41:00.024+01:00

Začetek in konec odločilne partije dvoboja med Topalovom in Kamskim v Sofiji

Klobuk dol pred obema!

Dovolj presenečenj: v svojem furioznem slogu je Veselin Topalov dosegel še tretjo zmago v kandidatskem dvoboju za izzivalca svetovnega prvaka Ananda. Ni več pomembno, da se je Kamskemu v nekem trenutku celo nasmehnila zmaga, toda v časovni stiski je po napaki Topalova potegnil s trdnjavo le eno potezo prehitro... Oba sta hotela zmagati - Topalov, da bi že pred osmo partijo odločil dvoboj, Kamski pa za izenačenje in morebitno odločitev v zadnji partiji dvoboja, ko bi igral z belimi figurami. Težko bi domnevali, da je Topalov zaigral tako tvegano (Short se ni mogel odreči komentarju, da ne ve, ali ima "več jajc kot možganov - glede na stanje v dvoboju"), da bi ugajal občinstvu, ker je takšen pač njegov slog. In ljubitelji šaha po vsem svetu ga zato spoštujemo. Nekaj spoštovanja je, žal, izgubil, ko je podlegal zelo vprašljivim taktičnim manevrom svojega menedžerja Danailova: se še spomnite tragičnega poraza v briljantni drugi partiji dvoboja s Kramnikom v Elisti? Zapravil je tako rekoč svojo "nesmrtno partijo" in zato nam je bil še ljubši. Po lansiranju "straniščne afere", obtožbah Danailova o goljufanju Kramnika, veselem poziranju s formularjem po zmagi v neodigrani partiji pa se je prelevil v Topailova. Vsekakor si želimo, da se bo z Anandom spopadel Topalov, ne Topailov...

Topalov-Kamski, Sofija 2009, 7. partija

1.e4, e6 2.d4, d5 3.Sd2, c5 4.ed5, Dd5:
V peti partiji je Kamski vzel s kmetom; razumljivo, da se je ob ponovitvi otvoritve odločil za bolj komplicirano varianto, v kateri črni ne ostaja z izoliranim središčnim kmetom. Tudi psihološko dobra izbira: beli v boju za pobudo nima tako jasnih premočrtnih modelov brez tveganja!
5.Sgf3, cd4 6.Lc4, Dd6 7.0-0, Sf6 8.Te1, Le7 9.Sb3, Sc6

Kmeta dobi beli seveda nazaj, ohranja nekaj razvojne in prostorske prednosti, položaj pa skriva veliko več eksploziva, kot se lahko vidi "s prostim očesom"...
10.Sbd4:, Sd4: 11.Sd4:, 0-0 12.c3, Ld7 13.Df3

13...Db6!?
Doslej so bile v položaju na zgornjem diagramu znane tri poteze: 13...Dc7, 13...Dc5 in 13...Tac8. Statistika rezultatov priporoča 13...Dc7 tudi na najvišjem nivoju. Poteza Kamskega pa je teoretska novost (verjetno pripravljena za ta dvoboj).
14.Lb3, a5 15.Le3, Lc5 16.Tad1, a4 17.Lc2, Db2:
In začelo se je! Topalov sicer ni izbral najbolj ostre otvoritvene variante, po reakciji Kamskega pa praktično mora žrtvovati kmeta, če hoče napasti. Seveda hoče!
18.Lg5, Sd5 19.c4, Ld4:

Navkljub menjavam figur se temperatura dviguje! Veliko hladnokrvnosti je bilo že treba in veliko bo je še potrebno za tako razgreto dogajanje na šahovnici.
20.Dd3, f5 21.Dd4:, Dc2: 22.cd5, Da2:
Še nekaj figur manj, temperatura pa se približuje vrelišču. Topalov bi lahko z ledom ohladil položaj 23.de6, Lc6, toda to ne bi bilo "načelno"!
23.Db6!!?
Izjemna imaginacija z jajci! Kako bo beli ustavljal nevarnega robnega kmeta? Priznam, da mi ni bilo nič jasno...
23...a3 24.Le7, Tfe8 25.Dd6,

25...La4
Po polurnem premlevanju se je Kamski vendarle odločil. Pričakoval sem 25...Kf7, ker sem se zaradi časovne stiske Kamskega spomnil na Krogiusa, ki je v "Psihologiji šahovskega ustvarjanja" pisal o težnji šahistov po strnitvi figur (da ne bi česa spregledali!) v časovni stiski. Pa tudi ni mi bilo všeč, da s to potezo sili trdnjavo na "a" linijo, kamor bo slej ko prej morala.
26.De6:+, Kh8 27.Ta1, Dc4 28.Tec1!!??
Noro! Bil sem prepričan, da bo padel robni kmet. Položaj postaja "umopomračiteljni"!
28...Lc2! 29.Dd7?!!
Vrvohodec Topalov tvega vse - robni kmet se bo prebil do druge vrste, beli d kmet pa se ne zdi tako nevaren. Igra na časovno stisko nasprotnika ni vedno uspešna, se bo tokrat izšla v korist igralca s "prihranjenim" časom??
29...a2 30.d6?, b5! 31.Db7

Vrhunec! Topalov je po 31...b4!! gladko izgubljen. Samo ugibamo lahko, kako bi se spremenila šahovska zgodovina XXI. stoletja, če bi sledilo 31...b4 32.d7, Teb8 33.d8D+, Td8: 34.Ld8:, Td8: in potem še b3! Kamski je zapravil zmago z napačnim vrstnim redom potez:
31...Teb8? 32.Dc7!, Tc8?
Napake so družabne, rade prihajajo vsaj v parih, če že ne v gručah. Kamski bi še lahko rešil remi s problemskim 32...Ld3!! Po "zadnji" napaki pa je že prepozno za remi - beli d kmet bo triumfiral - nekaj natančnosti s strani Topalova in partija bo končana.
33.Dc4:, Tc4: 34.d7, Lb1 35.Td1, Kg8 36.d8D+, Td8: 37.Ld8:, Lc2 38.Tdc1, b4 39.Ta2:, b3 40.Ta8, Kf7
Časovna kontrola je dosežena, partija in dvoboj pa izgubljena...

Spopad v Sofiji (2)

2009-02-25T13:42:00.010+01:00

Preden nadaljujem s temo - popravek in opravičilo: v sestavku o Gibraltarju sem napačno zapisal, da je oznaka SL za Senegal (SN!).

SL je kratica za Sierro Leone, na kar me je opozoril Aleš (kateri Aleš?). Tako je pač, kadar hočeš koga osmešiti - pa osmešiš tudi samega sebe! Vsekakor mi godi, da moje prispevke berete, in ne bo mi "izpod časti", če boste našli in me opozorili na napake, take ali drugačne, saj še bodo, lahko skoraj obljubim...

Se bom pa potrudil, da jih bo čim manj!

Kamski, Topalov in njegov kozarec z brezbarvno tekočino...

Vodstvo Topalova pred finišem

Po dovolj bolečem porazu v četrti partiji je bil spet Topalov na vrsti za presenečenje: prekinil je razpravo iz prve in tretje partije, v kateri se s svojimi argumenti ni preveč izkazal! Takoj za njegovim presenečenjem je sledilo presenečenje Kamskega - na prvo potezo s kraljevim kmetom je (menda prvič v svoji karieri!) odgovoril s Francosko obrambo. Še kakšno presenečenje? Seveda, v tretji potezi Topalov ni igral Sc3, ampak Sd2... Minimalna prednost po otvoritvi ni obetala kaj več od remija, toda to ne bi bil pravi dvoboj presenečenj, če se Kamski ne bi tako zdolgočasil, da je postal površen.

V tem položaju si je Kamski iz neznanih razlogov vtepel v glavo, da bo zamenjal lovca:
19...Lc5 20.Lc3, Lb4 21.Le5, Ld6 22.Td2, Le5: 23.Se5:, Dd6
Seveda tudi po menjavi lovcev, ki jo je ves velemojstrski komentatorski zbor "obsodil", položaj še zdaleč ni kritičen; Topalov je pač izkoristil vse možne motive, znane iz skladišča orožja v boju proti osamljenemu kmetu v središču. Kamski je bil očitno prepričan, da je "vse remi", in zelo verjetno je imel prav! Sekundant Kamskega, Emil Sutovski, je bil sicer nezadovoljen z izbiro in izjavil, da bi bilo najbolj enostavno (namesto 19...Lc5) odigrati 19...Df5: "I don't know why he didn't just exchange queens and then it will be a draw. All the rook endgames will be a draw." A tudi maksimalni pritisk Topalova ni zadoščal za resnejšo prednost - prepričajte se sami:

Kamski je bil na potezi; eden izmed novinarjev je v tem trenutku predlagal neumno potezo 35...Sb4??, ki jo je Sutovski takoj zavrnil zaradi taktičnega trika 36.Sb4: ab4 37.Td4:! Menda ni minila niti minuta, ko je Kamski brez posebnega omahovanja (prvič v tem dvoboju je imel celo več časa za razmišljanje od Topalova) izvedel prav to potezo... Sledilo je, kakor je Sutovski "napovedal" - in Kamski je v šoku izpustil še drugega kmeta: 37...Df8? 38.Td8:!, Dd8: 39.Tc7:, Dc7: 40.Da8+, Kh7 41.De4+, Kg8 42.Db4:

Kam te lahko pripelje naglica in zdolgočasenost?! Tudi v tehnično izgubljeno končnico, na žalost...

V šesti partiji - saj si lahko mislite, nič presenetljivega - novo presenečenje! Topalov je po pričakovani potezi 1.e4 izbral...c6(!)

Še predzadnjič smo bili prikrajšani za sicilijanski obračun. Topalov je pripravil novost v enajsti potezi blokadne variante, Kamski za šahovnico ni našel pravega odgovora in v srednji igri se je moral on z belimi figurami bolj potruditi za izenačenje. V nekoliko slabši končnici je moral Kamski pač izsiliti ponavljanje potez. Toliko na kratko o tej ne preveč bleščeči partiji.

Kaj lahko pričakujemo od zadnjih dveh partij tega (relativno) kratkega dvoboja? Še kakšno presenečenje? Dajte, no...

Spopad v Sofiji (1)

2009-02-24T10:46:00.028+01:00

Dvoboj za izzivalca svetovnega prvaka

Čeprav so nam nerazumljive zakulisne igrice FIDE, po katerih se določajo prednostni šahisti s predpravicami za izzivalce svetovnega prvaka, smo se veselili dvoboja med Topalovom in Kamskim. Poenotenje naslova svetovnega prvaka je že dosežek, potrebno bo "le" še postaviti jasen sistem, ki bo zagotavljal "enake možnosti" za vse najboljše, kako postati kandidat za svetovnega prvaka in kako izzivalec. Doslej smo se čudili lobiranju, eksperimentiranju in improviziranju, ki je ponovno prineslo zmedo, nezadovoljstvo in prepire...
Topalov je trenutno šahist z najvišjim ratingom, kar ga nedvomno "legitimira" za kandidata, Kamski pa si je svoj status kandidata zagotovil po (že ukinjenih!) pravilih same FIDE. Že lanski dvoboj med Kramnikom in Anandom je bil formalno pravzaprav odveč, saj si je Anand naslov že priigral. Še dobro, da je kljub vsemu prišlo do tega dvoboja - ne glede na to, da je šlo za "uslugo" Kramniku! Potemtakem je "usluga" Topalovu precej manjša, upajmo, da tudi zadnja pred uvedbo enotne formule, ki bo onemogočila kakršne koli privilegije in samovoljno prirejanje pravil....

Po prvi partiji dvoboja v Sofiji sem imel mešane občutke. Kamski je z "lahkoto" remiziral: kdo je sploh favorit?! Ratinško seveda Topalov, toda s Kamskim ne bo enostavno! Že druga partija je postregla s takšnim in tolikšnim presenečenjem, da je marsikomu, ne samo nam, ljubiteljem, spodnesla vnaprejšnja stališča in postavila vprašaj na predvidljivost presoje o možnem poteku in izzidu dvoboja. Postalo je očitno, da je Topalov boljše pripravljen - predvsem psihološko! Morda bo "nepotreben" poraz v drugi partiji, v kateri je hotel Kamski (dokaj naivno) za šahovnico ovreči skrbno pripravljeno presenečenje, se zavlekel v časovno stisko in seveda izgubil - odločil o izzivalcu svetovnega prvaka?! Tretja partija je spet "vzpostavila ravnotežje" na precej visokem nivoju. Teoretski duel v Gruenfeldovi obrambi je nesporno dobil Kamski, vodstvo Topalova pa je le ostalo. Tako je šele v četrti partiji Kamski prišel do besede s svojim presenečenjem na presenečenje...

Kamski-Topalov, Sofija 2009, 4. partija dvoboja

1.e4, e5

Tudi v lanskem dvoboju med Kramnikom in Anandom, v katerem je Anand "potrdil" naslov svetovnega prvaka, je imelo skoraj odločilno vlogo delo "štaba" v predpripravi repertoarja presenečenj! Topalov slovi po svoji brezkompromisni "sicilijanski" usmerjenosti, za ta dvoboj pa je s sodelavci pripravil precej mirnejši način igre s črnimi figurami.
2.Sf3, Sc6 3.Lb5, a6

V drugi partiji tega dvoboja je Topalov Kamskega ponovno presenetil najprej s 3...Sf6, po 4.0-0 pa še bolj s 4...Lc5!? Seveda te variante sedaj ni hotel ponoviti, čeprav...čeprav je s takšno nepričakovano logiko Anand praktično premagal Kramnika - ponovil je pripravljeno presenečenje in še enkrat zmagal!
4.La4, Sf6 5.0-0, Le7 6.Te1, b5 7.Lb3, d6 8.c3, 0-0 9.h3, Lb7

Varianta ruskega velemojstra Zajceva, torej, ki je dosegla vrhunec popularnosti na najvišjem možnem nivoju v dvobojih za svetovnega prvaka med dvema K-jema: Kasparovom in Karpovom!
10.d4, Te8 11.Sbd2, Lf8 12.Sg5!?

Kamski noče v glavno varianto; kot da bi s tem zabrusil Topalovu: evo, tudi tebi presenečenje... Poteza je "zelo stara" in skoraj pozabljena. Pritisk na oslabljeno polje f7 prisili črnega v nekoliko nespretno postavitev trdnjave; poleg tega vse kaže, da s tem izpadom skakača beli ohranja vse strateške prednosti belega v tej obrambi, ki jo je že stari Tartakower opisoval kar s "španskimi mukami" z asociacijo na inkvizicijsko mučilno orodje, imenovano "španski škorenj" (ta rekvizit sem videl v muzeju mučilnih naprav v Krakowu - notranjost takega škornja je hudo nazobčana...)!
12...Te7 13.d5, Sb8 14.Sf1, Sbd7 15.Sg3, g6

Brskanje po šahovskih bazah je dalo takšen rezultat: ta položaj na šahovnici so imeli pred sabo samo štirje šahisti, dva, za katera še verjetno niste slišali (tudi jaz ne) Nicolae Lorentz iz Romunije in Khaldun Yunalms iz Turčije (Balkaniada, 1982) ter ukrajinska šahovska velikana Romanišin in Beljavski na 47. prvenstvu Sovjetske zveze v Minsku 1979 leta! Obakrat sta zmagala igralca z belimi figurami in v obeh partijah je beli (Romanišin in Lorentz - jasno, kdo je koga posnemal...) nadaljeval s 16.Le3. Ker je Kamski nadaljeval drugače, je treba zapisati, da je njegova poteza teoretska novost - po tridesetih letih!

16.Lc2

Jasno, da hoče lovec "rentgenizirati" oslabljena polja pred črnim kraljem. Tip pozicije, s katero bo moral živeti Topalov, mu skoraj zagotovo ne ustreza. V glavni varianti Zajceva bi se počutil veliko bolj prijetno.
16...h6 17.Sf3, Sb6 18.h4
Zanimivo, da je ta bajonetni izpad - pozicijsko orožje: črni bo moral slej ko prej začeti s protiigro v središču (izvedba "osvobodilne" poteze d5 brez hujših posledic bo pri tem ključna) in beli bo potem lahko nadaljeval s pritiskom na slaba bela polja s h5; standardna strategija v takšnih položajih. Španski škorenj je že začel stiskati...
18...Dd7 19.Sh2, Lg7 20.h5, Tf8

Po mnenju Mihaila Marina, romunskega velemojstra, komentatorja za ChessBase, je Topalov doslej "na višini". Hvali profilaktično potezo (Tf8) pred izvedbo "programskega" c6.

21.Shf1

K tej potezi pa Marin dodaja vprašaj in klicaj, medtem ko bolj "navijaško" razpoloženi Ian Rogers, komentator za USCF (Ameriško šahovsko zvezo), kar molči... Strateške nianse, ki jih navaja Marin so prepričljive: Kamski zanemarja razvoj daminega krila na račun statičnega manevriranja; priporoča 21.Df3, Kh7 (grozilo je Lh6:) 22.b3, c6 23.Le3!
21...c6 22.dc6, Dc6: 23.Se3

Zanimivo, kako različno vidita omenjena komentatorja ta položaj! Marin trdi, da bi Topalov moral odpreti položaj s 23...d5, Rogers pa navaja, da po 23...d5 24.hg6, fg6 25.ed5, Sbd5: 26.Sd5:, Sd5: 27.Le4 "White controls the board." Naj se velemojstri zmenijo, kako in kaj!
23...Kh7 24.Df3, Lc8 25.Td1, Le6
Verjetno kritični trenutek! Kako naj beli okrepi pritisk? Kamski je odgovoril s strateško žrtvijo kmeta, ki jo črni preprosto mora sprejeti:
26.b3!?, Dc3: 27.Ld2, Dc7
Herr Fritz11 je mnenja, da ima po 27...Dc5 beli sicer nadomestilo za žrtvovanega kmeta, a nič več. Šahistom (tudi elitnim velemojstrom, ki so navsezadnje "samo ljudje") je vcepljeno tolikšno spoštovanje do najmočnejše figure, da si je zlepa ne upamo izpostavljati, zato je poteza Topalova pač človeška, "vse preveč človeška", kakor bi rekel Nietzsche!

28.La5, Db8 29.Td2, Sc8 30.Tad1

Zdaj pa je tudi nam, navadnim smrtnikom, jasno, kakšno kompenzacijo ima Kamski za kmeta - Topalova je potisnil v defenzivo, česar pa on zagotovo ne prenaša dobro. Pokojni Tigran Petrosjan bi v takšni poziciji verjetno užival, Topalov pa je začel nemudoma iskati protiigro in si izmislil načrt ogrožanja lovca na a5:
30...b4?
Komentatorji so bili soglasni, da je to slaba poteza, morda celo odločilna napaka. Še najbolj se je te poteze "razveselil" Nigel Short, ki je v komentarju duhovito (čeprav škodoželjno) zapisal, da je s to potezo Topalov "bolgariziral damino krilo"...

31.De2!, Kh8 32.Ld3, Sa7 33.Tc1!, Sb5 34.Lb5: ab5 35.Lb4:, Td7 36.Tc6, Tfd8 37.Dd1, Lf8

Ob materialnem ravnotežju beli povečuje prednost in kmalu bo vnovčil še obresti!
38.Dc2!, Kh7 39.La5 Te8 40.hg6+, fg6

Pasivne črne figure, razsuti kmetje, materialne grožnje - slabo se bo končalo za Topalova, toda upirati se je treba! Kamski bo moral prednost še realizirati...

41.Lc7, Db7 42.Ld6:, Lf7 43.Lb4

Po polurnem premisleku se Kamski vendarle ni odločil za spektakularno potezo 43.Lf8:!, Td2: 44.Dc1!!, čeprav je prav o njej razmišljal. Po lastni izjavi "ni videl", da po 44...Tf8: 45.Tf6:, Dd7 46.Sgf1! Td6 sledi zmagovito 47.Sf5!
43...Lb4: 44.Td7:, Dd7: 45.Tf6:, Te6 46.Sd5, Lf8

47.Tf3!, Kg7 48.Tc3, Ta6 49.Tc7, Dd6 50.De2!

Položaj črnega poka po vseh šivih; zelo estetsko in učinkovito deluje vrnitev trdnjave na c linijo in tematsko zavzemanje sedme vrste.

50...Kg8 51.Db5:, Ta2: 52.Db7, Ta1+ 53.Kh2, Ld5: 54.ed5, Df6

Šahovski stroji, ki smo jih med partijo imeli zagnane, so takoj pokazali 55.Kh3 s +3.00 in več za belega, a celo velemojster kalibra Kamskega je potegnil varno:

55.Dc8, Dh4+ 56.Dh3, Dh3:+ 57.Kh3:, Td1 58.Se4!

in Topalov se je še upiral skoraj dvajset potez v brezupno izgubljenem položaju. Ali ni bila to sploh (ne samo v dvoboju) prva zmaga Kamskega nad Topalovom? Prva in veličastna!

Nova Gorica je komaj še hit (HIT?!)

2009-02-23T18:42:00.025+01:00

Moja Nova Gorica pred štirimi leti

Tokrat za uvod v šahovski prvi osebi ednine. Po dogovoru s prijaznimi organizatorji so mi leta 2005 dovolili (za nekoliko višjo prijavnino) udeležbo na A turnirju HIT Open. In sem začel - z veliko rokado: A. Šarić, S. Štajner in V. Srebrnič so brez posebnega truda, premagal sem se kar sam, dosegli "easy points" proti meni. Ko sem pregledoval te partije, mi predvsem ni bilo jasno, kako sem skazil položaj proti mednarodnemu mojstru A. Šariću (vmes je že postal velemojster), v katerem sem tako rekoč že prestal najhujše v Stonewallu:

Po "preprostem" 19...bc5 20.dc5, Df6 21.Df6:, gf6 22. Lf1, Se5 23. Le5: fe5 24. b4 (24.Te5:, Sd7 25. Te1, Tab8 26.Ta2, f4!), Sd7 in črnemu očitno ni hudega! Namesto preprostih potez je sledilo nepotrebno zapletanje z 19...Sd7?! 20.ab6, ab6 21.b3?!, g5? (po nepreciznosti s strani belega, bi se zdaj spet lahko boljše odrezal - 21...Sa3 22.cb6, Sb5 23.b7, Tab8 24.Dd2, Tb7: s simbolično prednostjo belega; pravilno bi bilo 21.Ta8:!) 22.Ta8:!, Ta8: 23.Lg5: Dg5: 24.bc4, Df6 25.cb6, Sb6: 26.cd5, ed5 in počasi sem se začel utapljati...

Po takem startu se je zelo težko pobrati. V četrtem krogu sem s "tresočo roko" igral proti italijanskemu veteranu Stanticu, ki me je s črnimi figurami v otvoritvi kar pošteno nadigral.

Darko Špelec-Severino Stantic, X. HIT Open

1.d4, Sf6 2.Lg5, d5 3.Sc3(?)

Vprašaj v oklepaju je namenjen samo meni, ker na Veresova sploh nisem bil pripravljen.

3...Lf5 4.Sf3, Se4!

Zanimiv hibrid med Trompovskim in Veresovom - kam z lovcem? Ker je nasprotnik verjetno pričakoval 5.Lf4 s približno enako igro, sem se odločil za objektivno slabotnejšo potezo, ki ima večji dinamični potencial.

5.Lh4, f6!? 6.e3, h5!

Po treh zaporednih porazih sem v četrtem krogu zapravil bele figure v pičlih petih potezah! Z naslednjo potezo sem začel boj za izenačenje z belimi figurami...

7.h3, g5 8.Lg3, Sg3: 9.fg3, e6 10.Ld3, Ld6 11.Kf2

11...Lh7?!

Če se je črni hotel izogniti "kuštranju kmetske postavitve", je bil seveda v zmoti: po 11...c6 12.Lf5:, ef5 je črni OK - celo 11...Ld3: 12.Dd3:, c6 13.Dg6+, Kd7 gre v korist črnega...

12.Lh7:!, Th7: 13.e4, c6 14.Te1, Le7?

To pa je že napaka! Beli (končno!) prevzema iniciativo.

15.ed5, ed5 16.Dd3, Tg7

17.Sd1!

Skakač je zagledal "krater" na polju f5!

17...Kd7 18.c4?!, Kc7?! 19.Se3, Lf8 20.Sf5

Zavzemanje tega polja deluje zgolj optično; konkretna presoja daje prednost potezi 20.cd5!, cd5 21.g4!, hg4 22.Sg4:, Sc6 23.Df5, Le7 24.Se3 s popolno dominacijo belega. Dobro igrati šah res ni preprosto...

20...Td7?! 21.c5, Sa6 22.Tac1, Tc8 23.a3, Kb8 24.b4, Sc7 25.Te2, Se8 26.a4, Sg7 27.Tce1, Dc7 28.Sg7:, Tg7: 29.Df5, Df7 30.Te6, Dg6

Beli je dosegel znatno prednost h kateri dodaja še material...

31.Tf6:, Df5: 32.Tf5:, Le7 33.Te6!, Th8 34.Se5, Thh7

35.b5, cb5 36.ab5, Kc7 37.b6+, ab6 38.cb6+, Kd8

Kar nekaj časa sem potreboval za najbolj eleganten zaključek:

39.Ke2!

...in kakor koli bo črni nadaljeval - sledi Tf1-a1-a8 ob nebogljenosti črnih figur, ki ju bela trdnjava na e6 in skakač na e5 povsem onemogočata.

Po tej zmagi sem dobil (saj si lahko mislite) še tri italijanske krompirje! Prav "neverjetno", kako in kaj vse sem izgubljal...

Na levi je položaj iz partije z Marcellom Astengom, ki je seveda nisem dobil, niti remiziral. V časovni stiski zaradi "iskanja lepote" sem zapravil vse in celo spregledal polpotezni mat! Na desni pa kritičen trenutek v divjem spopadu z Diegom Cherinom. Oba sva porabila gromozanske količine časa že v otvoritvi, ki sem jo speljal iz teoretskih tirov v neznano. Bil sem na potezi (črni), "samo" logična zadnja razvojna poteza je še manjkala (Ld6) in imel bi polno nadomestilo...

Naj končam to šahovsko "jeremiado" še s partijo z makedonskim FM Ljubomirom Ilićem, da bo dokončno jasno, kakšen mojster skaza sem!

Darko Špelec-Ljubomir Ilić, X. HIT Open

1.e4, c5 2.Sf3, e6 3.d3!?, Sc6 4.Sbd2, Sf6 5.g3, d5 6.Lg2, Le7 7.0-0, 0-0 8.e5, Sd7 9.Te1, Dc7 10.De2, b5 11.Sf1, a5 12.h4, Sd4

Težko bi rekel, da je beli sploh kaj dosegel! Moj nasprotnik je izvajal poteze skoraj bliskovito, jaz sem jih pa le stežka "trgal" od sebe...

13.Sd4:, cd4 14.Lf4, La6 15.Sh2, Tfc8

Večno vprašanje središnjice: s katero trdnjavo kam? Kolikor se spominjam, je imel Ilić že precejšnjo časovno prednost. Pred očmi sem imel "fischerovsko" žrtev lovca na d5, nisem pa vedel, kdaj bi bilo najugodnejše in kako potem nadaljevati. Nisem si še "upal" udariti, zato sem prej odigral

16.Tec1, b4 17.Ld5:

Po tej potezi se je nasprotnik zamislil in iz govorice telesa je bilo videti, da me je nehal podcenjevati. Ne vem, koliko cigaret sem pokadil pred turnirsko dvorano - čakajoč na odgovor. Časovna prednost je kopnela, ko je naposled le potegnil, mi je postalo jasno, da ga je zapustila samozavest.

17...Lb7?! 18.Lb7:, Db7: 19.Sf3, Lc5 20.Sg5, h6 21.Se4, Sf8

Nekaj plašnih potez in krepko sem zagrabil priložnost. Razmišljal sem o 22.Lh6:, 22.Dg4, 22.Dh5, spet razsipaval čas in se odločil za slednje:

22.Dh5, Sh7 23.Dg4, Kh8 24.De2, Le7 25.g4, Dd5 26.g5, f5?

Od plašnosti do panike ni predaleč. In spet sem bil na vrsti za "mozganje". Vzeti z "e" ali "g" kmetom? Jejhata, jejhata, čas pa teče. Iščem, tuhtam - in se odločim:

27.Sd6!?

Poteza sploh ni slaba...časovno pa sem bil spet slabši...

27...Ld6: 28.ed6, hg5 29.hg5, Ta7 30.Te1, Sf8 31.Dh5+, Kg8 32.g6, Ta6

Saj ne bo težko uganiti, da te težko prigarane prednosti nisem realiziral! Najbolj jasno vodi v zmagovit položaj 33.Te5!, a tudi moja poteza še ni izpustila odločilne prednosti:

33.Te2, e5 34.Te5:??

Zdaj pa je to "strašen spregled", ker pade prej tako nedosegljiv kmet na g6! No, te partije vsaj izgubil nisem, a remi je bil občuten kot poraz...

Naj bo dovolj. V zadnjem krogu sem nekako zblefiral Barbaro Jaracz, čeprav sem bil po otvoritvi "pečenka". Takšna je bila moja novogoriška epizoda. V splošnem je bil turnir dobro organiziran, le tisti na repu smo se nekoliko tiščali; zelo udobno so sedeli samo na nekaj prvih deskah - oba turnirja A in B sta bila kar dobro zasedena. Na to je moj "cimer" v študentskem domu lakonično pripomnil: Boljše igraj in boš lahko bolj udobno sedel!

XIV. HIT Open 2009

Spremljal sem letošnji turnir s posebnim zanimanjem. Pravzaprav nič tragičnega, vsaj meni se ne zdi, da je bilo na A turnirju tako malo igralcev - škoda le, da so bili neparni... Veselil sem se dveh velemojstrskih skalpov mladega Petra Kokola, "starega" znanca še iz njegovih cicibanskih časov. Iskrene čestitke k osvojenemu balu za mednarodnega mojstra! Upam, da ne bo (pre)dolgo ostalo pri tem... Ne glede na morebitno razočaranje organizatorjev zaradi vse slabše udeležbe...je bil turnir z zmago Pavasoviča in drugim mestom Leniča vendarle zelo uspešen za slovenski šah. Razumem, da je težko, zelo težko organizirati mednarodni turnir, toda ob treh "kapitalnih" sponzorjih (HIT, Nova KBM, Mestna občina Nova Gorica) je res nenavadno - kriza sem in tja, recesija dol in še bolj dol! - da je nagradni fond precej skromen. Za šah je bilo vedno malo denarja in dejstvo je, da sponzorski denar za šah ne moremo primerjati z astronomskimi vsotami, ki jih isti sponzorji dajejo za druge športe in dejavnosti. V Sloveniji še vedno vztraja "drobtinčarstvo", kar se tiče sponzoriranja šaha in marsikomu je to pač normalno. Prej bi temu lahko rekli patologija normalnosti. Treba bo še kaj postoriti za družbeni ugled šaha, če hočemo, da bodo sponzorji bolj odvezali mošnje!

Gibraltar in Nova Gorica

2009-02-21T09:39:00.013+01:00

Gibtelecom in HIT Open 2009

Kaj pa imata skupnega ta šahovska dogodka? Pravzaprav ničesar! Samo približen termin izvedbe. Vse drugo pa... V Novi Gorici sem že igral, precej neuspešno, kakopak - o Gibraltarju pa lahko zaenkrat samo sanjam, mogoče le kdaj.

Moj edini šahovski mentor, profesor Nikola Hočevar, svetovni popotnik in še pri skoraj osemdesetih letih zelo soliden MK, mi je povedal zabavno zgodbo v zvezi z Gibraltarjem. V "davnih" časih Peterletove vlade je klical na slovensko zunanje ministrstvo. Na vprašanje glede vize za Gibraltar je dobil resen odgovor, da s Španijo (??!) teh stvari še nimajo urejenih... No, to so bili še časi, ko naši prvi "osamosvojitelji" niso vedeli, da je oznaka SL že rezervirana za Senegal, zato so najbolj nacionalno ozaveščeni avtomobilisti morali trgati nalepke SL iz zavedne pločevine in jih nadomeščati s SLO... V tistem času še ni bilo turnirja Gibtelecom, Gibraltar pa je bil takrat (pravzaprav od leta 1704, ko so Angleži - španska nasledstvena vojna - napadli v času popoldanske sieste, formalno pa od 1730 po mirovni konferenci v Utrechtu!) in je še danes seveda del Združenega kraljestva, skratka - angleška kronska kolonija. A kdo bi od politikov in uradnikov pričakoval resno znanje?!?

Vrnimo se k šahu: Od leta 2003 (po referendumu leto prej, na katerem se je 99% "gibraltarcev" odločilo za ohranitev statusa) so organizirani turnirji pod glavnim pokroviteljstvom gibraltarskega Telekoma. Tudi moj mentor, čika Pajo, kakor prof. Hočevarja kličemo njegovi bivši dijaki in šahovski prijatelji, se je udeležil enega izmed njih (posebej mu je ostalo v spominu srečanje z indijsko lepotico, velemojstrico T. Sadchevo, čeprav se ji je neuspešno upiral...) leta 2007. Zelo malo slovenskih šahistov se je doslej odločilo za ta zanimiv turnir. Turnirjev je v resnici več. Letos jih je bilo kar pet: poleg glavnega (Gibtelecom Masters - odprti turnir z zvezdniško zasedbo pri vrhu in amatersko na dnu) še dva amaterska in dva Challengers turnirja - do ratinga 2200, nekakšna spremljevalna B in C turnirja. Med rednimi gosti so tudi nekateri angleški velemojstri. Zame še posebej zanimiv gost - Jon Speelman, ki sem ga spoznal v Mariboru pred tridesetimi leti.
Takrat je postal velemojster, pozneje sva si še dopisovala; ko sem služil rajnko JLA, se je cela četa veselila čeka iz Anglije (pošteno smo ga zapili!). Morda se mi bo le posrečilo ponovno snidenje na Gibraltarju kdaj v bližnji prihodnosti!...

Letos je na Gibtelecom Masters igral ukrajinski velemojster ob slovenski zastavi - Aleksander Beljavski. Nekaj časa je bil celo "v igri" za sam vrh. Na koncu je po dodatnem dvoboju zmagal ruski elitni velemojster Peter Svidler. Beljavski je v partiji proti Kotroniasu izvedel studiozno potezo:

41.b6, Td8

Zakaj ne 41...Td4+ 42.Kb5?, Ta4: 43.Ka4:, e3 44.b7, e2 45.b8D, e1D s kmetom več v damski končnici? Kdor pozna slavno študijo Saavedre, pozna tudi odgovor! Po šahu bi namreč sledilo 42.Kc5!, Ta4: 43.b7, Ta5+ 44.Kc4, Ta4+ 45.Kc3, Ta3+ 46.Kb2 in črni ne more preprečiti promocije v damo!
42.Kc5, Tc8+ 43.Kd6, Td8+ 44.Kc7, Td2 45.Te4:, Tg2: 46.Tb4, Tc2+ 47.Kd6, Td2+ 48.Ke5:, Te2+ 49.Kd6, Td2+ 50.Kc6, Tc2+ 51.Kb5, Tc8 52.b7, Tb8 53.Kc6 in črni se je predal.

Problem je "samo" v tem, da ni povsem jasno, ali beli v položaju po promociji dame (v neodigrani varianti po 41...Td4+ 42.Kc5, Ta4: itd.) lahko zmaga?! Sta podobnosti s študijo nasedla oba velemojstra?? Preverite sami!

Gibraltar s pogledom na Tarikovo goro, po kateri se kronska kolonija tudi imenuje

In zakaj sem povezal Gibtelecom s HIT Novo Gorico?! Pravzaprav humoristično! Primerjal sem nagradne fonde turnirjev in prišel do zanimivih rezultatov. Na "močnejšem" amaterskem turnirju (rating tekmovalcev pod 1700!) je bil nagradni fond višji od A turnirja v Novi Gorici!!
Ne morem si kaj, da ne bi pritegnil mnenju mednarodnega mojstra Domna Krumpačnika (s katerim se sicer - kakor je znano - v marsičem ne strinjam), ki je v odgovoru na precej naivno vprašanje "Kje so slovenski mojstri?", zapisal: "Nikakor pa si marsikdo ne želi narediti vsaj 300 EU stroškov za to, da bi za tem lahko ob dobri igri (moj poudarek) kandidiral za nagrado okoli 100 EU." To ni neobjektivna kritika "skromnosti" nagradnega fonda, le zdi se mi, da bi organizatorji mednarodnih odprtih turnirjev (kolikor jih je sploh še ostalo!) lahko premogli toliko dobrega okusa, da ne bi razpisovali takšnih posmehljivih nagrad, ki pritičejo lokalnim ali še prej enodnevnim "pospešenim" turnirjem. Mar bi razpisali glavne tri ali pet nagrad, ostale pa po kategorijah glede na performance oziroma po starostnih skupinah, kakor pač. Smešno in sramotno pa je, če je za celo odlično igro (vsi pač ne morejo zmagati ali biti tik pod vrhom) kakšen velemojster, mednarodni ali "samo" mojster nagrajen z - bruto?! - drobižem! Brutalno...ali bolje - butalsko!
O samem turnirju HIT Open 2009 pa v naslednjem prispevku.

Zaljubljenost mine(va)??

2009-02-18T10:18:00.061+01:00

Predgovor in zagovor

Nekaj besed v prvi osebi ednine: po prestanem srčnem infarktu, uspešnem posegu imenitne zdravniške ekipe v mojo notranjost in delni rehabilitaciji sem razmišljal o tem, da bom tokrat "zares" pustil šah... Saj ne, da bi bila to kakšna izguba za šah! Predvsem igranju šaha bi se naj odpovedal - zaradi stresov, ki bi se jim bilo pametno izogibati... Te misli so me kar paralizirale in zato sem umolknil tudi v spletnem dnevniku, čeprav se je ta čas veliko dogajalo in je bilo še preveč snovi za pisanje. Vmes je števec let premaknil številčnico na 50. In kaj? Po neplodnih monologih, tudi "očitkih" prijateljev, kako da ne pišem več, sem se pred nekaj dnevi pogovarjal z Adrianom Mihaljčišinom, ki mi je preprosto rekel: "Uživaj v šahu, kaj pa ti je drugega treba!" Za Abrahama mi je podaril svojo knjigo "Za kulisami šahmatnoj imperii". Branje te knjige mi je pomagalo iz negotovosti, v kateri sem se počutil kot v prisilnem jopiču.
Kako sem sploh pomislil, da bi zaradi zdravstvenega stanja žrtvoval veliko ljubezen do šaha?!
Že prejšnja leta sem na turnirjih hotel preveč dokazovati drugim in sebi (povsem normalno, da sem izgubil že 200 točk ratinga) - mar bi že prej tako razmišljal...

Skratka: poslej bom na turnirjih predvsem u ž i v a l, ne bom se žrl zaradi izgubljenih priložnosti, še prav posebej pa mi je postalo vseeno, koliko točk ratinga bom še izgubil! O šahu in dogodkih v zvezi z njim pa bom še pisal. Vem, da ne v veselje in odobravanje vseh, toliko realizma pa v teh letih že premorem, a po odzivih sklepam, da so moji prispevki marsikomu zanimivi, četudi se z njimi povsem ali sploh ne strinjajo...

Hoogoven, Bewerwijk, Wijk aan Zee, Corus

Od velikih dogodkov sem "zamudil" Corus. Nizozemski šahovski festival je že od leta 1938 do 1999 potekal pod pokroviteljstvom jeklarne Hoogoven. Predvsem za mlajše bralce je potrebna razlaga podnaslova. Ime nizozemskega jeklarskega giganta se je iz Hoogoven spremenilo ob koncu leta 1999 (združitev z British Steel) v Corus. Do leta 1967 so bili turnirji v mestu Bewerwijk, od takrat dalje pa v mestecu Wijk aan Zee.

Wijk aan Zee in Corus v ozadju

Pred in med Drugo svetovno vojno so bili to skromni lokalni turnirji; leta 1946 je bil prvi mednarodni turnir, na katerem sta poleg nizozemskih igralcev nastopila še Stoltz (Švedska) in O'Kelly (Belgija). Turnir je počasi rasel in prerasel hastinški zgled.
Spomnim se, da je pred leti igral na C-turnirju tudi naš Duško Pavasovič, ki je edini premagal zmagovalca skupine, takrat še čudežnega dečka, danes pa tretjega igralca na svetu - Magnusa Carlsena! Tik pred koncem XX. stoletja je Kasparov v Wijk aan Zeeju v fantastični partiji stoletja premagal Topalova...
Tudi letos so bili poleg amaterskih turnirjev, tekmovanj v reševanju problemov in študij ter še česa organizirani trije elitni turnirji. Zanimivo je bilo, kako so na vseh treh turnirjih zmagali "mladi levi", ratinški favoriti pa potegnili precej kratko.

Sergej Karjakin, Fabiano Caruana in Wesley So

Mladi Filipinec So je v skupini C zmagal z naskokom, v B in A skupini pa smo v zadnjem krogu spremljali pravo dramo - Short je z globoko strategijo s črnimi figurami že skoraj stresel iz hlač mladega Caruano, "skoraj" pa ni bilo dovolj; v časovni stiski je najprej zapravil gotovo zmago, potem spregledal še rešilni večni šah in...poslal veliki up italijanskega šaha na A turnir prihodnje leto. Podobno se je v neposrednem spopadu med Kubancem Dominguezom in Ukrajincem Karjakinom odločilo o zmagovalcu skupine A.

Pobliže si bomo pogledali prav odločilno partijo iz skupine B:

F. Caruana - N. Short, Wijk aan Zee 2009, XIII. krog (Katalonska otvoritev)

1.d4, Sf6 2.c4, e6 3.g3, d5(!)

Short je znan po svoji klasični izobrazbi - tudi v šahu. Verjame v trdnost Daminega gambita in se ne boji katalonskih "odcepitvenih teženj"...

4.Sf3, Le7 5.Lg2, 0-0 6.0-0, dc4

Torej "odprta" varianta, ker odpira veliko belo diagonalo a8-h1, na kateri običajno gospoduje beli belopoljec - katalonski lovec - včasih neposredno s pritiskom, včasih bolj rentgensko...

7.Dc2, a6 8.Dc4:, b5 9.Dc2, Lb7 10.Ld2, Ld6(!)

Caruana je takoj vzpostavil materialno ravnotežje, čeprav obstaja tudi gambitna varianta, v kateri beli za kmeta zavzame prostor v središču in s pritiskom kompenzira materialni primanjkljaj. Osnovna zamisel modne variante z 10.Ld2 je preprečevanje ugodne razbremenitve črnega s c5 (grožnja La5). To varianto je zelo učinkovito izkoristil bivši svetovni prvak Kramnik, saj ustreza njegovemu slogu - zagotavlja trajno mikroskopsko prednost z raznimi prehodi v ugodnejše končnice za belega. Shortova reakcija ni po zadnjih priporočilih otvoritvene teorije (skoraj "obvezno" 10...Le4), a je strateško zdrava in logična: profilaktično prepokriva kmeta na polju c7, sprošča polje e7, pripravlja sunek v središče (e5)...

11.Sg5

S potezo seveda ni nič narobe, daleč od tega, da bi jo kdorkoli opredelil kot napako; je pa le antikatalonska in brezbrižnost do "katalonskega lovca" se bo v tej partiji kmalu izkazala v pritisku na bela polja s strani črnega!

11...Lg2:+ 12.Kg2:, Dc8 13.e4, Db7

Fianketo črne dame je poskrbel za varnost njenega veličanstva, obenem prevzema vlogo "domine" na veliki beli diagonali... Črni je v celoti izenačil, morda je celo v minimalni prednosti!

14.Te1, Sbd7 15.Sf3, e5

Možno bi bilo celo 15...Le7!? 16.e5, Sd5 17.Sc3, Sc3: 18.Lc3:, Sb6 in beli se lahko začne truditi za polno izenačenje!

16.Lg5

Morda deluje 16.d5?! zelo prepričljivo, a je strateško slabo, ker bi črni prevzel pobudo s pritiskom na e4, c liniji, morda celo f liniji...

16...ed4 17.Sd4:, Tfe8 18.Sd2, c5

Vzpostavljeno je dinamično ravnotežje, ki ga bo Short z velikim razumevanjem obrnil sebi v prid.

19.Sf5, Lf6 20.b3, Te6 21.f3, Tae8 22.Tad1, Se5 23.Lf4, Sfd7 24.Dc3, h5 25.Se3, Sb6 26.Sdf1, Sg6 27.Lg5, c4

Začetek akcije na daminem krilu, kjer ima črni kmetsko majoriteto; kmalu bo vzvalovila vsa šahovnica!

28.bc4, Dc7 29.Tc1?!, (Sd2 z idejo f4!?) bc4 30.Sf5, Tc8 31.Sd2, f6?! (Se5!?) 32.Le3, Se5 33.Tb1?!, (Ted1) Lc5 34.Lf4?!, Td8 35.Ted1?, g6!

Short je strateško nadigral Caruana; očitno slabo bi bilo 36.Sh6+, Kh7 37.h4, Lf8 oziroma 36.Se3?, Td3 - torej ostaja samo še manjše zlo:

36.Sh4, Ted6!?

Zakaj se je 36...g5!? 37.Le5:, De5: 38.De5:, fe5 39.Sf5, Tc6 zdelo Shortu "prekratko"?

37.Sg6:, Ld4! 38.Da5?!, (Dc2!?) Sg6:!

Šlo bi tudi 38...c3!? z divjimi komplikacijami v korist črnega.

39.Ld6:, Td6: 40.Dh5:?

To bi lahko bila odločilna napaka - približujemo se vrhuncu!

40...Kg7?!

Očitno zadnja poteza pred časovno kontrolo... Po 40...Df7! bi bil beli v velikih težavah.

41.Sf1, c3 42.Tbc1, Sc4 43.f4?

Optimistično in slabo, vendar vodi k taktičnim zapletom, ki so včasih edina rešilna bilka slabše strani.

43...Db7!?

Načelno in dobro, a zakaj ne preprosto 43...Sb2 z odločilno prednostjo?

44.De2, f5 45.Te1, Dc6 46.Df3? Sd2! 47.Sd2:

47...Sh4+??

Ne! Prava lepota se je skrivala v krasnem finalu: 47...cd2!! 48.Tc6:, de1S+ 49.Kf1, Sf3: 50.Td6:, fe4 in črni bi to moral realizirati; morda 51.Ta6:, Se7 52.Te6, Kf7 53.Te4:, Sd2+ 54.Ke2, Se4: 55.Kd3, Lg1 56.Ke4: Lh2:

48.gh4, Tg6+ 49.Kh3, Dd7 50.Dh5, cd2 51.ef5, Th6 52.Dg5, Kf7! 53.Dh6:, Df5:+ 54.Kg3, dc1D 55.Tc1:, Dd3+ 56.Kg4, De2+ 57.Kf5(!!)

Zvita poteza, ki je iztirila Shorta in odločila o zmagovalcu! Kaj pa je tako zvitega, boste vprašali?

Če bi Caruana s kraljem stopil na polje g5, bi prisilil Shorta v (edino!) pravo potezo 57...Db5+ z očitnim ponavljanjem potez, ker ne gre niti 58.Tc5, kaj šele 58.f5?? Le3+ z matom v nekaj potezah! S potezo 57.Kf5 je ponujena zadnja možnost za napako: nujno bi bilo dati šah 57...Dd3+ z večnim šahom...

57...Db5+?? 58.Ke4

Adijo, večni šah, adijo, prvo mesto, adijo, udeležba v skupini A naslednje leto...adijo, pamet!!

Po nepotrebnem je sledilo še

58...De2+ 59.Kd5, Da2:+ 60.Tc4, Lf6 61.Dh7+, Kf8 62.De4, Lh4: 63.Ke6, Kg7 64.f5

in nesrečni Short bi res že lahko predal, vendar si očitno še ni opomogel od šoka...

64....Ld8 65.f6+, Kf8 66.Dd5, De2+ 67.Te4

Cry "enough"!

Hastings 1895-2009

2009-01-08T07:25:00.051+01:00

Tradicija in razvoj

Ime Hastings je povezano z enim od najbolj slavnih turnirjev v zgodovini - tistim iz davnega leta 1895, na katerem je presenetljivo zmagal drugi ameriški genij H. N. Pillsbury (prvi je bil seveda P. Morphy). In v kakšni konkurenci! Ob takratnem svetovnem prvaku Laskerju so igrali še Čigorin, Steinitz, Tarrasch, Schlechter, Albin, Maroczy, Blackburne, Mieses, Marco, Burne... Tega turnirja ne prištevajo brez razloga med najmočnejše v vsej šahovski zgodovini.

Ustanovitev hastingškega šahovskega kluba sega v leto 1882; zgodba sicer pripoveduje, da je bil že Viljem Osvajalec (XI. stoletje) strastni šahist, ki je nekoč razbil šahovnico na glavi Ludvika Debelega, katerega je obtožil goljufanja... Legenda ne stoji na trdnih zgodovinskih dejstvih, res pa je, da so Normani prinesli takratni šah na otok.
Od ustanovitve The Hastings and St. Leonards Chess Club so prirejali letne turnirje, predavanja in razstave. Te šahovske festivale so s svojo udeležbo in sodelovanjem privzdigovali na visoko raven vodilni šahisti (Lasker, Gunsberg, Janowski, Teichmann in še posebej Blackburne, ki se je pozneje preselil v Hastings). Vrhunec dejavnosti pred iztekom XIX. stoletja je bila prav organizacija slavnega turnirja, leto za tem pa še izdana imenitna turnirska knjiga; posebnost te knjige so komentarji partij s strani igralcev samih, biografije udeležencev, indeks otvoritev. V predgovoru so tudi natisnili turnirski pravilnik z mnogimi zanimivostmi za preučevalca zgodovine šahovskih turnirjev. Poleg glavnega nagradnega fonda za sedem zmagovalcev turnirja so predvideli še številne druge nagrade, med temi za posamezno zmago kateregakoli igralca (za zmago proti kateremu od prvih treh na turnirju celo dvojno), za igralca, ki je imel najboljši izkupiček proti sedmim nosilcem glavnih nagrad, za najboljšega igralca Evansovega gambita itd.
Seveda niso manjkale "nagrade za lepoto" ("for the player who should win a game by the greatest display of sound brilliancy"), celo naknadne nagrade za vsak remi, ki so ga dosegli nenagrajeni igralci proti sedmim zmagovalcem turnirja... Med pravili so posebej zanimiva tista v zvezi z odnosom do igre (še danes aktualno): "Each competitor is bound in honour to play all his games with his full strenght..." V slovenščini: vsak tekmovalec je častno zavezan, da bo vse svoje partije igral s polno močjo. Zanimivost je tudi v tem, kako so bile opredeljene tako imenovane preložene partije - analiziranje partij med preložitvijo na šahovnici ali posvetovanje s komer koli je bilo strogo prepovedano! Komur bi dokazali, da je to pravilo prekršil, bi ga izključili iz turnirja. In še veliko veliko zanimivega iz šahovskega starožitja.

Harry Nelson Pillsbury (1872-1906)

Zasijala je zvezda Američana H. N. Pillsburyja. Čeprav je izgubil partiji proti Čigorinu in Laskerju - drugo in tretjeuvrščenemu - je z zbranimi 16 1/2 točkami (od 21 možnih!) sam zasedel prvo mesto pred vsemi favoriti. Samostojno zmago na tem veleturnirju si je zagotovil šele v zadnjem krogu: vse je že kazalo, da mu v zadnjem krogu za prvo mesto zadostuje remi proti Gunsbergu - in tako je stekla partija zelo miroljubno s številnimi menjavami; v izenačeni končnici pa je opazil, kako uspešno pritiska Čigorin s črnimi figurami na Schlechterja. Z remijem bi si "samo" delil prvo mesto s Čigorinom, ki je imel po prekinitvi zmagovit položaj, zato je bilo treba zmagati, a kako?!

Že Lasker je v turnirski knjigi zapisal, da bi po 23...a5! bile možnosti za zmago belega zelo neznatne, prav za prav enake ničli. Gunsberga je očitno uspaval dosedanji potek partije, zato je mislil, da je partija že končana - nadaljeval je:
23...a6?! 24.b4!, f6 25.g4, Lc5:?
To pa je že preveč oziroma premalo za remi! Menjava da, vendar ne ta - po 25...Sc5:! 26.bc5, Lc7 bi lovec veliko lažje zadrževal bele kmete (Lasker). Sledila je magična preobrazba in fantastična zmaga v pravem trenutku!
26.bc5, Sb8 27.f5!!, g5 28.Sb4, a5 29.c6!

Kakšna sprememba! Zaradi grožnje 30.c7 je beli skakač nedotakljiv in prehod v kmetsko končnico bo poguben za črnega.
29...Kd6 30.fe6, Sc6: 31.Sc6:, Kc6: 32.e4!
Zaključni udarec. Povezana središčna kmeta bosta odločila partijo.
32...de4 33.d5+, Kd6 34.Ke3, b4 35.Ke4:, a4 36.Kd4, h5 37.gh5, a3 38.Kc4, f5 39.h6, f4 40.h7
in Pillsbury je zmagal v partiji ter na turnirju!

Hastingški novoletni turnirji

V XX. stoletju se je nadaljevala tradicija turnirjev, in sicer še nekaj tako imenovanih poletnih kongresov, od leta 1920 dalje pa organizirajo božično-novoletne turnirje. Na teh turnirjih so igrali skoraj vsi nekdanji svetovni prvaki, pa tudi veliko elitnih velemojstrov svoje dobe. Med zmagovalci tradicionalnega (vele)mojstrskega turnirja najdemo tudi našega Vidmarja, ki si je na novoletnem turnirju 1925/26 delil prvo mesto z Aljehinom. Poleg velikega turnirja (že nekaj časa v obliki Open po posebnih jakostnih skupinah) organizirajo še različne amaterske turnirje, kvalifikacijske, mladinske - eden se imenuje celo U100, torej odprt za vse udeležence pod sto leti!...

Kurnosov (črni)-Neverov (beli) v zadnjem krogu

Lansko-letošnji turnir se je končal z zmago mladega ruskega velemojstra Igorja Kurnosova, ki je zmagovalcu iz prejšnjih let - ukrajinskemu velemojstru Valeriju Neverovu - onemogočil rekord, da bi štirikrat zapored postal zmagovalec. V spopadu za prvo mesto v zadnjem krogu je imel Ukrajinec celo priložnost, da z belimi figurami premaga neposrednega tekmeca in postane rekorder, a mu očitno ni bilo usojeno - Rus je vzdržal pritisk in spretno remiziral. Za bralce bloga sem izbral naslednjo partijo:

David Howell-Igor Kurnosov

Mladi up angleškega šaha v tej partiji ni ravno blestel, tudi partija ni bogve kakšen biser, izbral sem jo, da ilustriram pragmatični šah, kakršen se pogosto igra na odprtih turnirjih, če ni kar verižnih kratkometražnih remijev preračunljivih bodočih nagrajencev...

1.e4, e5 2.Sf3, Sc6 3.Lc4, Lc5 4.c3 Sf6 5.d3, d6 6.Lb3, a6 7.h3, Le6 8.Lc2, d5 9.Sbd2, 0-0
Izbrana varianta Italijanske igre, poimenovana kar "zelo mirna igra", spominja na Špansko otvoritev brez izvedenega sunka v središče z d4. Črni se z aktivno igro zelo uspešno brani, morda celo zelo zgodaj prevzema pobudo. Howell bo v naslednjih potezah "uporabil" Steinitzovo shemo razvoja damskega skakača (Sb1-d2-f1-g3) še pred rokado, z razvojem lovca pa bo le nekoliko preveč izumetničeno razpostavil figure brez pravega učinka...
10.De2!?, De7 11.Sf1, b5 12.Sg3, Tad8 13.Lg5(?!), h6! 14.Lh4

Pa saj ni pričakoval, da bo velemojster "nasedel" na 14...g5?? (15.Sg5:!, hg5 16.Lg5:, Lc8 17.Sh5, Td6 18.ed5: Sd8 19.Df3 + -) - dama na e2 zdaj zaseda polje, kamor bi se lahko prestavil skakač iz g3, skakač na g3 je v napoto "prerazvitemu" lovcu na h4, skratka med belimi figurami ni prave harmonije...
14...d4 15.0-0, g6 16.Kh1?!, Kh7

16. poteza belega dokazuje, da je že v zadregi, kako nadaljevati; črni je začel prevzemati pobudo, zato je beli neobjektivno napel tetivo in se z naslednjo potezo zelo nevarno nagnil čez rob!
17.Se5:?, Se5: 18.f4, Sed7 19.Df3
Seveda ne gre 19.e5 zaradi 19...Se4:! 20.Le7: Sg3:+ 21.Kh2, Se2: 22.Ld8:, Td8: 23.Tae1, dc3 24.Te2: cb2 - +
19...De8 20.e5, Ld5 21.Df2?
Pospešuje poraz; nekaj možnosti za preživetje bi mu omogočilo 21.De2
21...De6
S preprosto grožnjo 22...Dh3:+
22.Se4, Le4: 23.de4, d3! 24.Df3, dc2 25.ef6, Tfe8 26.e5, Sb6 27.Tac1, Sc4 28.Tfe1, Td2
in Kurnosov je brez težav realiziral pozicijsko ter materialno prednost.

Na zdravje, Radenska, srečno 2009!

2008-12-23T16:41:00.040+01:00

Radenska Pomgrad II moralni zmagovalci
- kdo napreduje?!

Z nekaj odigranimi partijami zadnjega kroga I. lige-vzhod (večina je tradicionalno remizirala) se je končalo letošnje ligaško tekmovanje. Da bo izpadla simpatična ekipa Zagorja, je bilo pričakovati, ne pa tudi, da bo zmagala Radenska Pomgrad II. Edina tekmovalno ambiciozna ekipa (ostali želijo samo obstati v ligi, ne vem natančno, zakaj) je zasluženo na vrhu, ironija pa je v tem, da ne morejo napredovati v Državno ligo, ker so tam že prisotni s prvo ekipo... Ali bo z napredovanjem "kaznovan" Celjski ŠK? Če se bodo odrekli tej časti, kaj potem?! Napreduje mariborski Kovinar ali bo Sevnica še za eno leto podaljšala abonma v Državni ligi?! Kakorkoli že, "vzhodnjaki" se napredovanju že leta izogibajo, ker jim klubski proračuni komaj zadoščajo za preživetje, plačevanje najemnikov pa bi jih spravilo na beraški boben. No, tu je letošnja preživetvena tabela:

  1. ŠD Radenska Pomgrad II                   15  32.5 237.5

  2. Celjski ŠK                               13    32 238.0

  3. ŠK Nova KBM Kovinar                      11  30.5 239.5

  4. ŠD Šentjur                               11  29.5 240.5

  5. ŠK Žalec                                 12    29 241.0

  6. ŠK Velenje                               10  28.5 241.5

  7. ŠD Rokada Lendava                        10    27 243.0

  8. ŠK Slovenec Poljčane                      4  23.5 246.5

  9. ŠK Impol Slovenska Bistrica               2  20.5 249.5

 10. ŠK Zagorje                                2    17 253.0

Na prvi šahovnici ŠD Radenska Pomgrad II je Jernej Buzeti dobro opravil delo (niti poraz proti Črepanu v zadnjem krogu ni preveč pokvaril vtisa), v sijajni formi je bil - najboljši na drugi šahovnici! - Marko Coklin, Mitja Kovač in Matej Titan sta se zelo dobro odrezala, pomembno pa sta k skupnemu uspehu prispevala tudi Robi Radosavljevič in Igor Kos. Čestitke!
Kvaliteta partij I. lige-vzhod običajno precej niha, za širše občinstvo pa sem izbral zelo zanimivo partijo iz prvega kroga, v kateri je Mitja Kovač nadigral izkušenega FM Damjana Plesca.

Mitja Kovač-Damjan Plesec (Francoska obramba, blokadna varianta)

1.e4, e6 2.d4, d5 3.e5, c5 4.c3, Db6 5.Sf3, Ld7 6.a3, Lb5!?
Radikalna rešitev problema "francoskega lovca", ki pogosto čaka dolgo dolgo, da odigra aktivnejšo vlogo; če beli ne odvrne ostro, se lahko poslovi od začetne pobude...
7.c4, Lc4: 8.Lc4:, dc4 9.d5, Sd7 10.Sc3 Se7 11.0-0

11...ed5N(ovost)
Do te poteze še skoraj teoretski položaj, ki je že bil na šahovnici, čeprav ne pogosto. Črni ima na razpolago kar nekaj dobrih možnosti 11...Tc8, 11...Sf5, 11...0-0-0, ki so vse "v duhu" Francoske obrambe, in vodijo v značilno zapleteno strategijo z možnostmi taktičnih prebliskov; Plesec hoče več zdravorazumske jasnosti, ne "mističnih" globin.
12.Sd5:, Dc6 13.Sf4 Sg6 14.Sg6: Dg6:?!
Še ena "nefrancoska" poteza. 14...hg6 bi odprlo h-linijo, strah pred 15.e6 pa je verjetno odveč, npr.: 15...fe6 16.Te1, 0-0-0 17.Lg5, Te8 18.Tc1, e5!? 19.Se5:, Te5: 20.Te5:, Ld6 21.Te1, Lh2:+ 22.Kf1, Lc7 s komplicirano igro.
15.Dd5!, Dc6 16.Dc4:, Le7 17.Lg5!, Sb6

Črni se je sicer zgodaj rešil belopoljca, ni pa se rešil problema "zaostalega kralja" in slabe koordinacije figur. Zadnja poteza preganja belo damo na boljši položaj, vendar so težave že precej resne. Beli bo idealno (napadalno) razpostavil figure, položaj počasi dozoreva za prodor...
18.Dh4, De6 19.Tfe1, h6 20.Lf6!, Tg8 21.Tad1, Kf8 22.Le7:+, De7: 23.De4, g6

Črni kralj se je peš napotil v zavetje, toda beli je pravočasno udaril:
24.e6!, f6 25.Sh4!?, f5 26.De5!!
Na manj ambiciozno 26.Df4 bi črni morda še lahko upal po npr.: 26...Kg7 27.a4, Tdg8 28.a5, Td1: 29.Td1:, Td8 30.Td8:, Dd8: 31.g3, Sd5 32.Dd2, Kf6 33.Dh6:, Se7 - seveda bi bilo mogoče igro belega še izboljšati, toda ni jasno, ali beli ne bi izpustil precej prednosti. Žrtev figure, ki jo črni mora sprejeti, vodi k zmagi skoraj forsirano.
26...Dh4: 27.e7+, Kf7 28.Td6, Tae8 29.De6+, Kg7

30.Dg6:+
Mitja se je odločil za finale "z muziko", lahko pa bi odigral "tiho" potezo 30.g3!!, Dg5 31.f4, Dg4 32.Df6+, Kh7 33.Df7+, Kh8 34.Td8!
30...Kh8 31.Df7, Dg5
Ne pomaga 31...Sc8 32.Tg6!, Tg6: 33.De8:+, Kh7 34.Df7+, Tg7 35.e8D
32.g3, Sc8 33.Tf6, Dg7 34.De6, Kh7 35.Df5:+, Kh8 36.Df4 in črni se je predal.
Lep dosežek Mitje Kovača!

Tudi šahovsko leto 2008 se izteka, srečno in zdravo novo!

In memoriam Albin Planinec (1944-2008)

2008-12-21T00:40:00.021+01:00

Umrl je šahovski umetnik,gotovo prehitro pozabljen, čeprav sicer korektno kronološko razvrščen v antologije in enciklopedijske zabeležke. A še v teh antologijah lahko prebiramo malodane očitke na račun njegove nepreračunljivosti... Dobesedno: "Njegov brezkompromisni kombinacijski slog, brez racionalistične usmerjenosti za zbiranje točk, mu marsiksdaj pokvari mesto na tabeli." Tako je nekoliko pokroviteljsko zapisano v obeh knjigah z naslovom Slovenski šah, tisti iz leta 1972, stran 53, ki jo je pripravil uredniški odbor ŠZS ob petdesetletnici obstoja jugoslovanskega šaha, in tisti priložnostni iz leta 2002, stran 58, ob blejski šahovski olimpiadi. In še (samo v knjigi Slovenski šah, 1972, stran 54): "Remi ima še vedno za 'nujno zlo', zato pa ima njegova igra 'na vse ali nič' tem več ljubiteljev." Seveda, moral bi biti drugačen, da bi "...zagotavljal enakomernejše dosežke velemojstra..." Jasno, moral bi upoštevati tako imenovano realnost in v njej bi se lahko zavihtel precej višje, "...če bi sprejel vse remije, ki so mu jih ponujali nasprotniki." Albin Planinec tega očitno ni zmogel, ne realnosti ne rutine. Je pa zmogel nekaj, česar ne zmorejo "nabiralci točk" - ustvarjati umetnine, s katerimi se je odtisnil v večnost šahovske umetnosti.

K sreči tuja strokovna šahovska javnost v oceni in vrednotenju Albina Planinca ni bila tako ozkosrčna in drobnjakarska. Tim Harding v eseju o dveh vrstah šahistov – divjih bojevnikih in razumskih strategih – v prvo vrsto prišteva »jugoslovanskega mojstra Planinca« in to ilustrira s partijo Kurajica-Planinc iz leta 1972. Robert Byrne v The New York Times-u spoštljivo piše kar o Planinčevem gambitu v arhangelski varianti Španske obrambe (nastal v partiji Mecking-Planinc, Mar del Plata leta 1971, antologija »Slovenski šah« pa leto pozneje le funkcionarsko zabeleži, da je Planinec »…prvič odšel čez ocean na mednarodni turnir v Mar del Plati in zasedel sedmo mesto; po poteku živahnih partij bi bil lahko še precej višje, če bi sprejel vse remije…«)! Iz pozabe je Planinca poskušal iztrgati tudi Dennis Monokroussos, ko je na spletni strani Chessbase objavil sestavek o Albinu Planincu, tretjem divjem šahistu iz sedemdesetih let jugoslovanskega šaha – prva dva sta bila po njegovem Ljubojević in Velimirović, ki sta ostala znana in slavna, »…medtem ko je tretji na žalost dandanes skoraj povsem neznan, čeprav bi bil še vedno ljubljenec širokega občinstva zaradi sijajnega, kot britev ostrega sloga igre.« Še pred dobrim letom Lubomir Kavalek v Washington Post-u ob analizi partije Negi-Spoelman ponovno zapiše, da je bila »…arhangelska varianta Španske obrambe smrtonosno orožje v rokah Albina Planinca, slovenskega Don Kihota, pred več kot štiridesetimi leti.«

S to opredelitvijo je Kavalek zadel bistvo šahovske ustvarjalne drže Albina Planinca. Boj na šahovnici je bil zanj strastno prepričanje in predanost, prava realnost, ki je ne more žrtvovati za »realistične« pol točke ali nekaj mest na turnirski razpredelnici. Sploh pa Planinčevi športni dosežki niso bili zanemarljivi. Po merjenju na chessmetrics.com je imel Albin Planinec najvišji rating 2641 točk in bil na svetovni lestvici najvišje na 39. mestu. Kar pa se tiče učinkovitostnega ratinga (performance) na posameznem turnirju, Albina Planinca prehiti med slovenskimi šahisti samo Milan Vidmar z izjemnim dosežkom na turnirju v San Sebastianu 1911 (2763). Na turnirju v Amsterdamu leta 1973 je Planinec dosegel performance 2716, za njim pa so zaostali vsi udeleženci tega turnirja – vključno s Petrosjanom (2708) in Spaskim (2669)…

Umrl je šahovski umetnik. Ljubitelji »nekoristne lepote« tako v življenju kot v šahu se ga bomo spominjali po njegovih stvaritvah, v katerih bomo znova našli vzgibe njegovega nemirnega duha, spominjali se ga bomo z občudovanjem in spoštovanjem.

Anatolij Ufimcev in Vasja Pirc

2008-12-19T07:53:00.068+01:00

Pirčeva obramba ali v obrambo Pirca

Čeprav je Milan Vidmar verjetno svetovno najbolj znan slovenski šahist - pa se je Vasja Pirc vpisal v šahovsko zgodovino kot edini Slovenec, po katerem se imenuje otvoritvena igra. Resnici na ljubo sta bili v petdesetih in šestdesetih letih minulega stoletja "v igri" dve imeni: poleg Pirca so v rajnki Sovjetski zvezi to otvoritev imenovali po ruskem šahovskem teoretiku in mojstru Anatoliju Ufimcevu. Pozneje se še občasno pojavi skupno poimenovanje Pirc-Ufimceva obramba, po sedemdesetih letih XX. stoletja pa skoraj izključno Pirčeva obramba. Glede na strategijo črnega, ki začasno prepušča središče belemu, krilno razvija kraljevega lovca in naknadno napada belo središče, je Pirčevi obrambi sorodna še obramba z običajnim imenom Kraljev fianketo oziroma Moderna obramba; ta se razlikuje od osnovnih Pirčevih in Ufimcevih idej po zavlačevanju z razvojem kraljevega skakača in takojšnjim pritiskom fianketiranega črnopoljca po diagonali a1-h8. Za ta koncept je zelo zaslužen avstrijski velemojster Karl Robatcsh, vendar se obramba žal ne imenuje po njem, vsaj splošno sprejeto ni takšno poimenovanje, čeprav bi bilo upravičeno. A tako pač je.

Anatolij Gavrilovič Ufimcev - zgornja slika iz devetdesetih let prejšnjega stoletja je edina, do katere sem se dokopal! - se je rodil v Omsku (zahodna Sibirija) leta 1914, večino življenja preživel v Kazahstanu (večkratni kazahstanski prvak), kolikor vem pa se je udeležil samo enega prvenstva SZ, in sicer 15. sovjetskega prvenstva v Leningradu leta 1947. Takrat je z naskokom zmagal Estonec Paul Keres (Botvinik je odpovedal udeležbo), Ufimcev pa je premagal Flohra in celo Smislova! Iz tega prvenstva dajem v pokušino partijo, v kateri je Ufimcev igral "svojo" obrambo.

Klaman-Ufimcev, 15. sovjetsko prvenstvo, Leningrad 1947

1.e4, d6 2.Sf3, g6 3.c3, Lg7 4.Lc4, Sf6 5.e5, de5 6.Se5:, 0-0 7.d4, Sbd7 8.Db3, Se5: 9.de5, Se4
Iz dosedanjega poteka partije vidimo, da Klaman ni verjel v korektnost Ufimceve obrambe, zato ga je, namesto, da bi mislil na razvoj oziroma utrditev središča (10.0-0, 10.f4, 10.Lf4), hotel takoj "kaznovati" - položaj na šahovnici pa je že vsaj izenačen, morda ima črni celo mikroskopsko prednost...
10.e6?, fe6?!
Ufimcev bi lahko vzel na e6 z lovcem, o čemer nas prepriča ta varianta: 10...Le6:! 11.Le6: Sc5 (pomembna vmesna poteza, ki črnemu zagotavlja pobudo) 12.Lf7:+ (12.Db5, Sd3+ 13.Ke2, Tf2:+ 14.Ke3, Df8), Tf7: 13.Dc4, Sd3+ 14.Ke2, Sf2: 15.Tf1, Dd3+!
11.Le3, Kh8 12.Sd2, Sd2:
Klaman se trmasto drži očitne odločitve, da bo naredil veliko rokado, čeprav bi bilo bolj smiselno rokirati prav zdaj: 12.0-0, e5 13. Td1, Sd6 14.Sa3, c6 15.Td2, Da5 16.Tad1, Sc4: 17.Sc4: Dc7 s približnim nadomestilom za kmeta.
13.Ld2:
Klaman je verjetno pričakoval kaj takšnega: 13...a6 14.0-0-0, b5 15.Le6:, Le6: 16.De6:, Dd6 17.De4, Df6 18.Le3 z boljšo igro belega, toda sledil je hladen tuš!
13...Tf2:!
Žrtev kvalitete je tako zmedla belega, da je izgubil zdravo presojo in se po nepotrebnem "vdal v usodo". Če bi sedaj navkljub vsemu ignoriral ponujeno žrtev, hladnokrvno rokiral in žrtvoval še enega kmeta, bi lahko nastal zelo zapleten položaj, ki bi mu dajal izvrstne praktične možnosti: 14.0-0-0!?, Tg2: 15.Le3, De8 16.h4!, Lf6 17.h5, g5 18.Ld3 in znajdi se, kdor se more!
14.Kf2:, Dd2:+, 15.Le2, Ld7
Beli kralj se je znašel na prepihu, toda beg v zaklonišče mu ne bo več pomagal - najbolj verjetno je že staknil pljučnico...
16.The1, Le5 17.Db7:
Logika za sedemnajsto potezo belega je preprosta: nočem umreti lačen!
17... Tf8+ 18.Kg1, De3+! 19.Kh1, Dh6

Beli kralj je pod streho, a izgubljen. Ufimcev je umrl v Kustanaju blizu Omska leta 2000. Morda se kdaj v prihodnosti lotim podrobnejše analize njegovih teoretskih prispevkov predvsem na področju otvoritvene teorije, še posebej v obrambi, ki je sedaj splošno priznana in uveljavljena pod izključno Pirčevim imenom.

Poglejmo si še eno zgodnjo partijo s Pirčevo obrambo, ki jo je odigral Vasja Pirc.

Porecca-Pirc, Dvoboj Italija-Jugoslavija, Bled 1953

1.e4, d6 2.d4, Sf6 3.Sc3, g6
Prav ta vrstni red potez je značilen za "Pirčevko", tedanjo in sedanjo. Črni igra s kraljevim skakačem že v drugi potezi in beli najbolj pogosto reagira z obrambo kmeta e4 s 3.Sc3 - ko črni nadaljuje s krilnim razvojem črnopoljca, nastane "kraljevoindijska" postavitev brez belega kmeta
na c4.
4.Le2, Lg7 5.Le3, 0-0 6.Dd2, c6 7.a4!?, Da5
Poteza 7.a4 preprečuje ekspanzijo črnega na daminem krilu, vendar zapravlja čas za razvoj. Še ena značilnost zgodnjega igranja proti - takrat - "iregularnemu" sistemu obrambe; danes vemo, da začetno zavzemanje prostora samo po sebi ni zagotovilo za boljšo igro.
8.h4!?, b5 9.b4, Db4: 10.ab5, cb5 11.Tb1, Da512.Tb5: Dc7
Italijanski mednarodni mojster Giorgio Porecca igra originalno; najprej je v kali zatrl protiigro na damini strani, potem nakazal možnost tematskega napada na kraljevem krilu (dosledno bi bilo zdaj nadaljevati kar s 13.h5!?), vendar si je premislil in kmalu odprl še igro v središču. Toliko naenkrat? Cena za to s kraljem v središču in nedokončanim razvojem bo precej visoka!
13.Lf3, Sc6 14.e5, Sg4!?

Odskok skakača ni bil nujen, morda bi bilo "objektivno" celo bolj priporočljivo najprej vzeti s kmetom (14...de5), a živa igra figur s komplikacijami je prednost za črnega, čigar figure bolje sodelujejo - pa še črni monarh je bolj varen. Edini problem je izpostavljenost črne dame, česar beli ni dovolj izkoristil.
15.Sd5, Dd8 16.Dc3?!
Vsekakor bi bilo potrebno pritisniti drugače 16.Lg5! z nepreglednimi komplikacijami. Hitre menjave ritma beli kmalu sam ne bo več prenesel.
16...Ld7 17.Lg4:, Lg4: 18.Dc6:, Ld7 19.Db7, Lb5: 20.Db5:, Tb8 21.Da4?
Beli popušča. Še zadnjič bi moral napeti tetivo z 21.Dc6, Tb1+ 22.Ke2, de5 23.de5, Le5: 24.Lh6, Te8 25.h5 in črnemu ne bi ostalo veliko prednosti. Na 21.Dc6 bi moral črni odgovoriti drugače, mogoče 21...de5! 22.Lg5, Da5+ 23.Ke2, ed4 z jasno prednostjo črnega.
21...de5 22.Da2(?), e6! 23.Sc3, ed4 24.Lg5, f6 25.De6:+, Kh8 26.Sce2, fg5

Še "fotografija" položaja pred podpisom kapitulacije - Pirc je dokazal, da Pirčevka ni niti iregularna niti nekorektna obramba!

Živela Pirčeva obramba!

Ne Ufimcev ne Pirc nista avtorja kakšne monografije o tem obrambnem sistemu, saj se je otvoritev še komaj razvijala, onadva pa sta v tem nastajanju prispevala veliko dragocenih idej. Prvo kompletno monografijo o tej obrambi je napisal James Vigus: The Pirc in Black and White, Everyman Chess, 2007! V predgovoru je zapisano: "The Pirc Defence is an exciting yet dependable reply to 1.e4, a way for Black to unbalance the game without extreme risk." (Pirčeva obramba je razburljiv, a zanesljiv odgovor na 1.e4; črni z njo izbira rušenje ravnotežja v igri brez prevelikega tveganja.) Izjemna monografija, ki zaobsega skoraj 400 strani, je pravi dokaz o življenjski sposobnosti sistema, za katerega je zaslužen slovenski velemojster Vasja Pirc. Zato se s tem prispevkom klanjam spominu na velikana slovenskega šaha, ki se je rodil prav na današnji dan pred sto in enim letom.
">1

Slovenija razbija po urah 2008 in Hitropotezni memorial Vasje Pirca

2008-12-16T07:14:00.015+01:00

Časi se spreminjajo, le nekateri se ne moremo z njimi vred

V srce parajoči skrbi za večjo medijsko odmevnost, naklonjenost sponzorjev, upoštevanje institucij ter vsesplošno množično popularnost šaha...se v zadnjih letih dogajajo velike spremembe. Izginjajo uveljavljeni turnirji, nespolno pa se razmnožujejo nadomestni oziroma takšni z nujno umetno instant-oploditvijo; skoraj izumrla so že klubska, občinska in regijska prvenstva, medklubsko sodelovanje v organizaciji turnirjev (kategorniških, tematskih ipd) pa je redkost - kakor da bi to bilo zakonsko prepovedano in policijsko preganjano! Tema, o kateri je že porabljeno veliko sape, se ponovno vsiljuje ob letošnjem "projektu" Slovenija šahira 2008 in 15. Pirčev memorial. Nikakor ne odrekam vrednosti hitropoteznemu oziroma pospešenemu šahu tako za popularizacijo kakor tudi za samo medijsko prisotnost, vendar ne za vsako ceno, posebej pa še ne z argumentacijo, da je to preživetvena drža "kraljevske igre"...
Šah pač ne more postati množična fascinacija z razprodanimi tribunami, ker je za množično občinstvo preprosto prezahteven! Ali si lahko predstavljate ulične pohode šahovskih navijačev, ki (opremljeni z razpršilci črne in bele barve svinjajo po pročeljih stavb) v spremstvu kordonov policistov razgrajajo in rjovejo bojna gesla - nabijemo vam vaše dame?!?
Mogoče bi bilo to celo možno, če bi se posrečilo vakumsko izprazniti vsebino šahovske igre, da bi ostala samo lupina boja z vidnim rezultatom: počenimi arkadami, polomljenimi rebri, oteklimi ledvicami, skratka še najbolj medijsko privlačno bi bilo, če bi poraženec obležal v mlaki krvi, zmagovalec pa bi mu (milostno) stopil na glavo...

A pustimo prihodnost, posvetimo se raje sedanjosti. Organizatorji (pre)številnih hitropoteznih turnirjev nehote skrbijo za preobrazbo zelo zahtevne intelektualne igre v rokohitrsko-blefersko veščino; pa še ponosni so na to in verjamejo, da tudi zaslužni. Regresija viteštva v gladiatorstvo je več kot očitna in šahisti se iz domnevnih prednikov vrste homo sapiens sapiens vračajo h koreninam evolucijsko neperspektivne vrste "punching monkeys"!
Dobro, pustimo to - ljudje se bodo vedno kako zabavali in v zvezi s tem ne mislim moralizirati.
Že pred časom sem protestiral zaradi zlorabe koncepta šahovskega memoriala (Vasje Pirca) iz spoštljivega turnirja v primerni turnirski dvorani (svoje učence sem tudi vodil na ogled), ko se je začela uvajati nova formula "knock out" sistema; zgledalo je približno takole: dva nepotrebna kratkometražna remija v "turnirskem" tempu, potem pa odločitev v pospešenem oziroma hitropoteznem tempu. Mimogrede, gledalcev je bilo manj, zgražanja zainteresirane javnosti pa veliko več. In od takrat je šlo samo še navzdol: hitropotezni maraton je končan v enem dnevu, stvar je opravljena, gremo dalje in po možnosti še hitreje.

Ali ne bi bila prav ŠZS poklicana, da iz ohranjanja kulturnih vrednot, če že ne iz pietete do pokojnega velikana šahovske umetnosti, organizira spodoben mednarodni turnir?! Morda res s kakšno spremembo - dvokrožni berger ali tematski turnir (obvezna "Pirčevka"), mladi talenti v spopadu z veterani, odprti turnir, na katerem se lahko srečajo amaterji s profesionalci itd., itd. Možnosti je veliko, tudi sredstev je dovolj (ne, ne omenjajte recesije in krize, hvala lepa!), le volje in ustreznejšega odnosa manjka.

Državno ekipno prvenstvo in I. liga-vzhod

2008-12-15T08:31:00.000+01:00

ŠD Tehcenter Ptuj prvak

Končala se je 18. državna članska liga v Murski Soboti. Prepričljiva zmaga "ukrajinske" ekipe iz Ptuja ni bilo preveliko presenečenje, najlepši del tega vrhunca ligaške sezone pa so bila dekleta in žene - kar šest jih je igralo! Poleg domačih še dve ukrajinski lepotici, a ne za ples ob drogu... Lahko bi igrale v samostojni ekipi in zelo verjetno ne bi izpadle! Ali ne bi bilo vsaj zabavno, če bi v ženskih ligah smeli igrati tudi moški? Zakaj pa ne?! Sploh se mi zdi to vztrajanje pri šahovskem apartheidu (belo-črno - glede barve figur, seveda - vsekakor, moško-žensko pa nikakor ne) zastarelo in nesmotrno. Z drugačnim vodenjem svetovne šahovske organizacije bi lahko že kdaj pripravili poenotenje ratingov, naslovov in tekmovanj. Toda o tem kdaj drugič, da ne zaidem...
Ker sem dogajanje spremljal iz bolnišnične distance, nisem mogel izvedeti kakšnih posebnosti ali celo pikantnosti, toda rumeno-kičasto pisanje tako ali tako ni po mojem okusu. Kako je bilo s sobami (enoposteljnimi, zakonskimi...) in v njih, hrušč in trušč podnevi ali ponoči... S tem se jih že dovolj trudi od časopisnih, blogovskih do forumskih "prispevkov".
Upam, da se klubske blagajne niso popolnoma izsušile in da bo v prihodnjem letu ostalo poleg morebitne volje tudi še kaj sredstev za normalno delovanje klubov, "vlaganje", ne za ozimnico, ampak za napredek mladih šahistov, organiziranje turnirjev in tako naprej.
Medijska in internetna pokritost je bila na dokaj visokem nivoju, o čemer se lahko prepričamo na tej povezavi.

Zelo subjektivno izpostavljam partijo iz zadnjega kroga med Borisom Mitrovićem in ukrajinskim vrhunskim velemojstrom Jurijem Krivoručkom. V tem dvoboju med "Davidom" (2146) in "Goljatom" (2627) je Boris - pričakovano - odprl partijo z obrnjeno "Holandko" (Leningrajska varianta, moderna in dosledna desovjetizacija bi morda zahtevala "ustreznejše" ime - Sanktpeterburška?!). Partija je nekaj časa tekla v običajnih okvirih, a ker Goljat le ni dosegel večje prednosti, je postal nekoliko neučakan, in ko bi v 32. potezi moral (!) zamenjati dame in izsiliti prehod v približno izenačeno končnico, je David zavihtel pračo... Kamen v podobi dveh strašnih prostih kmetov je zadel velikana (po biblijskem izročilu je bil Goljat visok tri metre - tolikšna pa je približno razlika v ratingu med igralcema!) v glavo in tako se je partija končala biblijsko z Davidovim zmagoslavjem. V nogometu se za še najbolj senzacionalne rezultate pogosto uporabi krilatica: "Žoga je okrogla!" Kaj pa naj rečemo v šahu? Šahovnica je kvadratna, toda neomejena?

Položaj po 32.Se4:, ko bi Krivoručko pravzaprav moral potolči skakača z 32...Dd4: (preprečuje potezo 33.e3). S puščanjem nasprotnika na razdalji je Mitroviću podaril dragocen čas za vstavljanje "kamna v pračo": 32...Ld4:? 33.e3, Lg7 34.d4! Brez bojazni, da ga bo razbil s 35...e5, ker niti pritisk na kmeta d4 niti vezava po f liniji nista strašni zaradi odskoka 36.Sg5! Morda je črni prav to spregledal...? 34...Da5 35.Dc2!?, b3 36.Dc3, Da4: Zdaj bi menjava dam vodila v gladko izgubljeno končnico. 37.Tb1, e5 Še zadnji zamah velikana v prazno - kajpak bi rad osvobodil črnopoljca! 38.fe5, Tf1:+ 39.Lf1:, Lf8 40.c5, Le6 41.Sf6+, Kh8 42.d5, Lf5 43.Tb2, Lc2 44.d6, Dc6 Kamen že leti proti glavi... 45.Lg2, Da4 46.c6, Lh6 47.c7 Velikan je padel, biblijski prizor sekanja glave pač ni potreben. Bravo, David, mislim - Boris!

Presenetljivo vodstvo Radenske Pomgrad II po prvem polčasu

Žal se prav letos nisem pridružil svoji ekipi v I.ligi-vzhod, ko sem se hotel še prav posebej izkazati... Čez par mescev bom - upam - spet zaigral na kakšnem turnirju, do takrat pa navijal in analiziral, se izobraževal, mašil luknje...khmm! Edino pravo presenečenje te lige je rezultat edine ekipe v ligi, ki igra brez najemniške vojske. Sami domorodci - klobuk dol! Ali pa bodo vzdržali do konca? Iskreno rečeno: poleg svojega Kovinarja navijam tudi za njih in bi jim privoščil izlet v Državno ligo. Do konca so še štirje krogi, šahovnica pa je neomejena!

Objava zamujena...še ni izgubljena (višja sila)

2008-12-13T06:31:00.000+01:00

Sklepna akorda v Poreču in Kozjem

Šahovski brezdomec Marjan Črepan je spet presenetil. Drugo mesto na letošnjem odprtem turnirju v Poreču je več kot spodoben dosežek. Žal pa je bil FM Črepan, živi fosil romantičnega šaha, usoden tudi za brata Tomazini; Aljoša je bil v partiji proti Črepanu neprepoznaven, medtem ko se je Žan veliko boljše odrezal (v takšni obliki prehoda iz Dunajske igre v znameniti Kraljevi gambit - varianta Muzia?! - z žrtvijo skakača na f3 še nisem videl!), a na koncu vendarle podlegel v komplikacijah prehoda iz srednje igre v končnico. Žan je v zadnjem krogu nesrečno zapravil izvrstno uvrstitev, toda obema mladeničema iskrene čestitke - njuni turnirji šele prihajajo!

V Kozjem pa se je končalo Državno ekipno prvenstvo za ženske. Menda bi res težko po katerem koli poljubnem kriteriju primerjali organizacijo in izvedbo moškega in ženskega prvenstva. Sindrom podcenjevalnega odnosa ŠZS do "ženskega" šaha se ne kaže samo v izbiri, terminu in tehnični izvedbi prvenstva; slišal sem, da so bili prostori slabo ogrevani, brez internetne povezave, občasni izpadi električne energije (!), nezadostne namestitvene zmogljivosti, potrebna je bila tudi preselitev v vaški gasilski dom... Kljub vsemu sta predsednik in tajnik ŠZS počastila prizorišče kar z enournim obiskom! Hvalevredna žrtev (v času moškega ekipnega prvenstva pa je zaradi odsotnosti tajnika pisarna ŠZS za nekaj dni zaprta). Ali pa je bil kdo prisoten na podelitvi nagrad oziroma sklepni slovesnosti? Ali je na spletni strani objavljena vsaj ena fotografija? S takšnim odnosom do "ženskega" šaha se nihče ne more preveč ponašati, kaj šele pričakovati, da bo vzcvetel...
Tule je povezava do spletne strani 18. državne ženske lige:
http://www.sah-zveza.si/rez/0811/si08lgdw/

Miniatura s prvinami orientalskega trebušnega plesa

Sklepni akord tega prispevka pa naj bo svetlejši! Klasična miniatura, v kateri je zmagala Karmen Mar proti sicer že kar izkušeni Mojci Grilc, je vredna objave, če ne zaradi drugega, ker me radosti, da Karmen - kljub zahtevnemu študiju - ni opustila šaha, in ker je izvedla zelo lepo matno kombinacijo!
1.e4, c5 2.Sc3, d6 3.Sf3, Sf6 4.g3, e6 5.Lg2, Le7 6.0-0, a6?! 7.e5
(Nekoliko več pobude in prednosti bi si Karmen lahko priigrala s potezo 7.d4)
7...de5 8.Se5, Sbd7 9.Te1, Dc7 10.f4, h5?!
(Agresivno, vendar neprepričljivo. 9...c4! in črna bi povsem izenačila.)
11.De2, Tb8?
(Spregled, tako značilen za večino miniaturnih partij - ovrženje bo učinkoito in všečno.)

12.Sf7:!, 0-0 13.Sg5, Te8?
(Iz izgubljenega položaja v še bolj izgubljen...)
14.De6:+, Kh8 15.Sf7+, Kh7 16.Se4
(Že v prejšnji potezi bi šlo hitreje Sd5, a k sreči je Karmen izbrala objektivno "slabšo" potezo, ki vodi do krasnega finala z variacijo zaskočnega oziroma arabskega mata!)
16...Sf8
(Še ne vidi, kaj prihaja; počasna agonija bi bila možna po 16...g6 ali 16...Se5.)
17.Seg5+, Kg8 18.Sh6++, Kh8 19.Dg8+!

Reminescenca na šatrandž in začetke evropskega šaha - praznik za oči!

Open Poreč 2008

2008-12-06T21:16:00.001+01:00

Odlična igra bratov Tomazini!

Na letošnjem odprtem turnirju v Poreču igrata dva velemojstra - Sermek in Ferčec - ter dva brata: Aljoša in Žan Tomazini. Poleg te četverice igra še en mednarodni mojster, dva FIDE mojstra, dva hrvaška mojstra, kopica mojstrskih kandidatov - vsega skupaj pa je 40 udeležencev. Aljoša je igral že z obema velemojstroma in vsakemu posebej malodane podaril remi! V partiji proti prvemu nosilcu, Draženu Sermeku, bivšim slovenskim reprezentantom, je bil na šahovnici ob podpisu premirja tale položaj:

Dvomim, da Aljoša ni videl začasne žrtve lovca 27...Lf2:+ s prehodom v izrazito boljšo končnico, v kateri bi se moral velemojster Sermek pošteno potruditi za remi! Morda je bil že v časovni stiski in se raje veselil remija z velemojstrom... A tudi v partiji z drugim velemojstrom (Nenad Ferčec) je prišlo do ponavljanja potez v izrazito boljšem položaju za Aljoša:

Namesto jemanja skakača 38.dc4, po kateri velemojster Ferčec zagotovo ne bi imel pravega nadomestila za žrtvovano figuro, je Aljoša še tretjič ponovil položaj s potezo 38.Tb1! Zapleten položaj in stanje na uri sta verjetno botrovala tej odločitvi... Vendar, to sta odlična rezultata, ki ju je še oplemenitil z zmago proti tretjemu nosilcu, mednarodnemu mojstru Zufiću. Čeprav je pozneje izgubil proti četrtemu nosilcu, slovenskemu FIDE mojstru Marjanu Črepanu (partija še ni bila objavljena), to ne spremeni ocene o odlični igri Aljoša Tomazinija na tem turnirju. Bravo!

Mlajši brat, Žan, se je prav tako izkazal, čeprav še ni igral s prvimi nosilci. Njegova partija proti Pandureviću, ki ima dobrih 200 točk višji rating, nam Žana pokaže v pravi luči: dobra teoretska priprava, pogumen zaplet v središnjici in zrela realizacija dosežene prednosti.

To je položaj po 21.Sd4! in črni je bil prisiljen v 21...Sd4: 22.Ld4:, Da4 23.Td3:, Se7 24.ef6, gf6 25.Lf6:, Tc8 26.Le5+ z dobljenim položajem, ki ga je prepričljivo pretopil v zmago.

Upam, da bosta brata Tomazini uspešno končala ta turnir, vsekakor pa nadaljevala svoj pohod na vrh slovenskega šaha!

Šahovsko dogajanje v decembru

2008-12-06T16:52:00.000+01:00

Letos bo "veseli december" ligaško obarvan: zaključuje se Državna ženska liga v Kozjem, nadaljuje se I.liga-vzhod v Celju, izvedena pa bo tudi najbolj prestižna Državna članska liga v Murski Soboti.

Ženska liga se počasi emancipira z moško - pojavljajo se "najemnice", vendar so ekipe (torej ženstva, ne moštva!) precej raznorodne od skoraj profesionalnih do komaj amaterskih... Tej raznorodnosti ustrezna je kvaliteta partij in tekma za prva tri mesta. Kakor je videti po poročanju iz Kozjega, je očitno, da je celo tri članice v ženstvu težko zagotoviti. V neposrednem spopadu med Novo Gorico (Krivec, Srebrnič, Grosar) in Triglavom iz Krškega (Muzičuk M., Mar, Ahmatovič) je v paru Srebrnič-Mar za rezultatom zvezdica, kar pomeni kontumac, a ne vemo zaradi česa (odsotnost Marove, zvonjenje telefona?!)... O ažurnosti v zvezi z objavljanjem partij raje ne izgubljam besed!
Kako bo letos v Celju? Upam, da bo manj salonskih kolektivnih remijev, ki so stalnica "vzhodnih" ligaških tekmovanj. Obstajajo izraziti favoriti? Težko. Spletno glasovanje pa je na voljo!

Za nameček še nekaj besed o letošnji Delavski ligi Maribora. Manj ekip, kvaliteta pa nikakor ni padla. Na prvih šahovnicah so IM Zupe (Gambit), FM Supančič D. (Aswo), FM Osmanbegovič (Carinski urad), FM Serdt (Plinarna Friš), FM Simić (Poštar), M Mihevc pa še kopica zelo solidnih mojstrskih kandidatov in prekaljenih amaterjev. Močna konkurenca brez izrazitega favorita in prav je tako!